| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
HUJŠANJE MLADOSTNIKA S POMOČJO BARIATRIČNE OPERACIJE
Petra Fužir, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Debelost postaja množična bolezen moderne dobe. Vedno več ljudi se bori s prekomerno telesno težo, zaskrbljujoč pa je podatek, da se bolezen pojavlja pri vse več otrocih in mladostnikih. V diplomskem delu smo s pomočjo različne strokovne literature povzeli pojem debelost, pri čemer smo se osredotočili prav na mladostnike pri katerih je bolezen v porastu. Na kratko smo predstavili splošno o bariatričnih operacijah, vrste le teh in navedli kriterije, ki so ključni za nadaljnji postopek (odločitev za operacijo). Prav tako je v diplomskem delu predstavljeno hujšanje mladostnika s pomočjo bariatrične operacije, kvaliteta življenja po operaciji ter naloge in vloga medicinske sestre. Omenili smo tudi možne zaplete po sami operaciji. Namen: Namen diplomske naloge je bil predstaviti hujšanje mladostnika s pomočjo bariatrične operacije, kvaliteto življenja mladostnika po operaciji, ter vlogo medicinske sestre pri pripravi na poseg in življenje po njem. Metode: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo (metoda opisovanja). Povzeli in primerjali smo različno strokovno literaturo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega v bariatrični ambulanti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da je večina mladostnikov že od nekdaj pretežka, vzroke svoje prekomerne telesne teže pa ugotavljajo predvsem zaradi nepravilne prehrane, premalo gibanja, dednosti in psihičnih težav. Raziskava je pokazala, da se jim je kvaliteta življenja po operaciji močno spremenila na boljše, izboljšala se je njihova samopodoba in samozavest, postali so bolj družabni, fizično aktivni, boljši v odnosih z ljudmi, začeli so se bolj zdravo prehranjevati in opažajo pa tudi, da so uspešnejši pri študiju in delu. Iz raziskave je razvidno tudi, da bi se večina še enkrat odločila za hujšanje s pomočjo bariatrične operacije. Prav tako smo ugotovili, da so zadovoljni z delom medicinskih sester v ambulanti.
Ključne besede: hujšanje mladostnika, bariatrična operacija, kvaliteta življenja, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

42.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

43.
KVALITETA ŽIVLJENJA IN SAMOMORILNO VEDENJE PRI OSEBAH S PSIHOTIČNIMI MOTNJAMI
Katarina Mihajlović, 2016, magistrsko delo

Opis: Za posameznikovo učinkovito delovanje je potrebna prisotnost tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja. V kolikor pa so duševne funkcije tako prizadete, da oseba celo izgubi stik z realnostjo, govorimo o psihotičnih motnjah, med katerimi kot najbolj uničujoča izstopa shizofrenija. Psihoza prizadene celotno osebnost in se zrcali v bolnikovi kvaliteti življenja. Ta je lahko okrnjena do te mere, da pripelje celo do samomorilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil na avtentičnem vzorcu posameznikov s psihotičnimi motnjami preučiti povezavo med kvaliteto življenja in samomorilnim vedenjem. Zanimalo nas je ali prihaja do razlik v subjektivni kvaliteti življenja glede na pretekli poskus samomora. Nadalje je bil naš cilj raziskati kateri so tisti dejavniki tveganja, ki pomembno napovedujejo kvaliteto življenja in razvoj samomorilnih teženj. Odkrivanje teh prispeva k identifikaciji rizičnih posameznikov in izboljšanju kvalitete življenja. Raziskava je bila izvedena na specifični klinični populaciji kroničnih in stabilnih bolnikov z diagnosticirano psihotično motnjo, katero MKB-10 uvršča v sklop "Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje" (F20–F29). Raziskovalni vzorec je zajemal 47 udeležencev, in sicer 25 moških in 22 žensk, starih od 19 do 65 let, ki se ambulantno zdravijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Podatki so bili pridobljeni z individualnim apliciranjem testne baterije, katere začetni del zajema demografske, klinične in psihosocialne podatke, drugi del pa vprašalnike WHOQOL-BREF, PSS, DASS-21 in INQ-15. Pri ugotavljanju razlik glede na pretekli poskus samomora smo prišli do presenetljivih rezultatov, saj se ti niso statistično pomembno razlikovali na nobeni izmed dimenzij kvalitete življenja. Pri preverjanju napovedne moči dejavnikov tveganja so rezultati razkrili, da depresija, poleg dimenzije občutka odtujenosti v medosebnih odnosih, pojasni statistično pomemben delež variance kvalitete življenja. V nasprotju z našimi pričakovanji pa nobeden izmed merjenih dejavnikov tveganja ni statistično pomembno napovedoval samomorilnih teženj pri tej zaskrbljujoči populaciji.
Ključne besede: psihotične motnje, shizofrenija, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1438; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

44.
Indikatorji duševnega zdravja pri zaprtih osebah
Klementina Čučnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično ozadje: V magistrskem delu smo preučevali indikatorje duševnega zdravja. Med negativne komponente duševnega zdravja spadajo depresija, anksioznost in stres. Prav tako smo vključili teorijo o samomoru, kvaliteti življenja in dobrem počutju ter o prestajanju kazni zapora. Namen: Podrobna seznanitev in preučitev epidemioloških značilnosti in medsebojnega vpliva več dejavnikov (depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje, kvaliteta življenja in psihološko blagostanje) med zaprtimi osebami. Metoda: Magistrsko delo je del projekta z naslovom Zaprte osebe v Sloveniji: kvaliteta življenja, samomorilno vedenje in druga tvegana vedenja, ki ga izvajajo Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora, Univerzitetni klinični center Maribor in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri izvajanju študije so sodelovali študenti psihologije in biopsihologije, ki so nam pomagali pri pridobivanju vzorca. K sodelovanju v raziskavi so bile povabljene vse zaprte osebe v izbranih zaporih, odzvalo se jih je 222. Iz testne baterije smo za magistrsko delo uporabili vprašalnike DASS, PSS, WHOQOL-BREF in WHO-5. Za obdelavo podatkov smo uporabili program IBM SPSS Statistics 22.0 in z omenjenimi vprašalniki testirali različne demografske in druge dejavnike. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja povezava med diagnozo duševne/telesne bolezni, ki je bila postavljena pred ali med prestajanjem kazni, in samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Izračunali smo, da obstaja povezava med socialno mrežo v segmentih, ki zajemajo pogostost stikov z družinskimi člani pred in med prestajanjem kazni zapora, željo po več stikih z osebami izven zapora, zakonski stan, če zaprte osebe živijo skupaj s partnerji in, če imajo zaprte osebe otroke, in komponentami duševnega zdravja zaprtih oseb. Prav tako smo ugotovili, da velikost zavoda za prestajanje kazni zapora ne vpliva na samomorilno vedenje in komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Z analizo smo ugotovili, da čas, preživet v okviru zaporne kazni, vpliva na zaznavo kvalitete življenja in da čas, preživet v okviru zaporne kazni, ne vpliva na zaznavo psihološkega blagostanja. Dokazali smo, da depresija, ki spada med komponente duševnega zdravja, vpliva na samomorilno vedenje zaprtih oseb in da kvaliteta življenja ter psihološko blagostanje zaprtih oseb vplivata na komponente duševnega zdravja zaprtih oseb. Zaključek: Študija Indikatorji duševnega zdravja med zaprtimi osebami je primer, kako kvantitativno raziskovanje omogoča pregled stanja in novih spoznanj na področju penologije.
Ključne besede: duševno zdravje, samomor, kvaliteta življenja, psihološko blagostanje, zaprte osebe, obsojenci, depresija, anksioznost in stres.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 891; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

45.
Spremljanje kvalitete življenja otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo
Saška Venek, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: hiperkinetična motnja, ADHD, kvaliteta življenja, zdravljenje
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 275; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

46.
47.
Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok
Mojca Drofelnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: debelost, podhranjenost, indeks telesne mase, kvaliteta življenja, drugo triletje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 371; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

48.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 550; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

49.
Vzpostavitev javnega potniškega prometa v Spodnje Savinjski regiji
Klara Gradič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Družbeno ekonomske spremembe so hitro odvijajoč se proces. Generira jih potreba po izdelkih, storitvah in delovni sili, kar terja mobilnost ljudi in predmetov. Pri tem se kaj malo zavedamo, da so pod težo neskončnih potreb in želja naše ceste vse bolj obremenjene. Posledica intenzivnega prometa je nezdravo okolje, kar močno vpliva na zdravje ljudi. Tako se je pojavila težnja, da promet peljemo v smeri, ki jo črta ekologija. Raziskovalne naloge smo se lotili v želji dodati drobec k izboljšanju kvalitete okolja Spodnje Savinjske doline, ki nam je dano na up. Prebivalcem smo ponudili anketne vprašalnike in dobili odgovore o njihovih potovalnih navadah. Rezultate smo prepletli z znanjem, pridobljenim s proučevanjem teorije. V veliko pomoč so nam bili obstoječi dokumenti lokalnih skupnosti, ki temeljijo na Celostni prometni strategiji Slovenije. Vse skupaj smo strnili v predlog novih linijskih povezav v regiji in spodbujanja kolesarjenja.
Ključne besede: mobilnost, kvaliteta življenja, celostna prometna strategija, javni prevoz, logistika
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 153; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

50.
Kakovost življenja po vstavitvi totalne endoproteze kolka
Aleksandra Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja posameznika po vstavitvi totalne endoproteze kolka je tesno prepletena z njegovim zdravstvenim stanjem. Zato je vloga izvajalcev zdravstvene nege pri rehabilitaciji usmerjena predvsem v funkcioniranje pacienta, da bi dosegel čim večjo samostojnost. Namen diplomskega dela je predstaviti kakovost življenja pacienta po vstavitvi totalne endoproteze kolka.
Ključne besede: Kvaliteta življenja, pacient, rehabilitacija, gibanje, bolečina in študija primera.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 395; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (602,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici