| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV PO VSTAVITVI KOSTNO VSIDRANEGA SLUŠNEGA PRIPOMOČKA
Petra Kolbl, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili zadovoljstvo in kakovost življenja bolnikov pred uporabo kostno vsidranega slušnega pripomočka, kakor tudi zadovoljstvo in kakovost življenja z novim slušnim pripomočkom. Opisali in predstavili smo kostno vsidrane slušne pripomočke, njihov namen in uporabo.
Ključne besede: kostno vsidran slušni pripomoček, perioperativna zdravstvena nega, komunikacija, kvaliteta življenja.
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 860; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

32.
Kvaliteta življenja žensk z urinsko inkontinenco
Polonca Senegačnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina. Pri ženskah urinska inkontinenca vpliva na njihovo kvaliteto življenja predvsem na psihološki in družbeni ravni. Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti kvaliteto življenja žensk z urinsko inkontinenco. Raziskava je bila izvedena v Društvu Mena. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki smo ga razdelili 30-im ženskam. S vprašalnikom smo ugotovili, da imajo ženske z urinsko inkontinenco predvsem težave s telesno aktivnostjo, s hojo ponoči na stranišče, pri prostovoljnih aktivnostih ter da urinska inkontinenca pri njih povzroča najpogosteje strah, nervozo, anksioznost, nesproščenost, zadrego in depresijo.
Ključne besede: Ključne besede: urinska inkontinenca, kvaliteta življenja, zdravstvena vzgoja, pripomočki za urinsko inkontinenco.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 972; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

33.
POMEN BIVALNEGA OKOLJA ZA GIBALNO DEJAVNOST IN KAKVOST ŽIVLJENJA
Tjaša Vodušek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v kakovosti življenja in gibalni dejavnosti mestnih, primestnih in podeželskih otrok. Vzorec je obsegal 454 merjencev, od tega 233 deklic in 221 dečkov, starih od devet do enajst let. V raziskavo so bili zajeti otroci severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children,. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika Gibalna dejavnost otrok, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Razlike v gibalni dejavnosti in v kakovosti življenja smo izračunali z analizo variance (ANOVA). Narejen je bil tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da primestni otroci namenjajo več časa športnim dejavnostim kot mestni in podeželski vrstniki, medtem ko mestni otroci namenjajo več časa organiziranim športnim dejavnostim kot njihovi vrstniki iz podeželja in primestja. Na drugi strani pa je v primestju z logističnega vidika za starše veliko bolj praktično, da otroke vključujejo v športno-interesne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole. Rezultati tudi kažejo, da so primestni otroci boljšega telesnega zdravja kot mestni in podeželski. Tudi odnosi med otroki v podeželskih šolah so boljši kot v primestnih in mestnih. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da kakovost življenja in gibalna dejavnost v veliki meri nista odvisni od bivalnega okolja, ker je okolje v Sloveniji tako homogeno in ne generira dodatnih razlik v oddaljenosti športnih objektov, v dostopnosti javnih ustanov in ostalih dobrin, potrebnih za kakovostno in zdravo življenje.
Ključne besede: kvaliteta življenja, telesna dejavnost, mesto, primestje, podeželje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 767; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (489,11 KB)

34.
Nekateri vidiki družbene blaginje na področju zdravstvenega stanja ljudi
Jure Bele, Dominik Časar, Polona Tominc, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Družbenega razvoja in blaginje družbe ni mogoče opisati zgolj z ustvarjenim BDP. Kompleksna večdimenzionalna mera, ki odraža družbeni vpliv na blagostanje človeka in človekovega okolja, je nov OECD-jev ˝indeks boljšega življenja˝. Njegov sestavni del je tudi komponenta, ki opredeljuje zdravstveno stanje ljudi v državi. Raziskave kažejo, da so med vplivnimi dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje ljudi in vsiljujejo oz. pogojujejo določene vzorce v življenjskih navadah ljudi, pomembne tudi družbeno-ekonomske determinante - določeni dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni in s tem v povprečju krajše življenjske dobe, so v nižjih družbenih slojih izraženi močneje kot v višjih družbenih slojih. Iz opravljene raziskave izhaja, da je tako tudi v Sloveniji - v družbenih slojih, ki odražajo neenakomerno porazdelitev bogastva, moči, blaginje ... med različnimi družbenimi skupinami, lahko identificiramo tudi različno zdravstveno stanje ljudi, pripadnikov teh družbenih slojev.
Ključne besede: socialna država, država blaginje, kvaliteta življenja, zdravstvo, zdravstveno varstvo
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 363; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

35.
KVALITETA DELOVNEGA ŽIVLJENJA KOT DEJAVNIK STALIŠČ DO DELA
Špela Jamšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta delovnega življenja je subjektiven in dinamičen konstrukt, ki še do danes nima enoznačne definicije. Magistrska naloga temelji na delu Sirgyja idr. (2001), ki pravijo, da se kvaliteta delovnega življenja povezuje z dobrim počutjem zaposlenih, a istočasno razlikuje od delovnega zadovoljstva. Namen naloge je bil preveriti, kakšen je odnos med omenjenim konceptom in stališči do dela, med katere prištevamo delovno zadovoljstvo, organizacijsko pripadnost in delovno zavzetost. Vključenih je bilo 214 oseb, zaposlenih v proizvodnem podjetju. Od tega jih 63,1 % dela v proizvodnem obratu in 36,9 % v upravi. V analizi rezultatov je bilo potrjeno, da kvaliteta delovnega življenja visoko korelilra z delovnim zadovoljstvom, delovno zavzetostjo in organizacijsko pripadnostjo. Nadalje se je izkazalo, da je povezava med kvaliteto delovnega življenja in afektivno pripadnostjo najvišja izmed treh komponent, medtem ko sta povezavi z normativno in kalkulativno pripadnostjo nižji, a še vedno statistično pomembno pozitivni. V hipotezah je bilo predvideno še, da imajo višje potrebe kvalitete delovnega življenja večji vpliv na stališča do dela, kar se je tekom analize potrdilo. Izkazalo se je, da ima kvaliteta delovnega življenja aplikativno vrednost, saj pomembno korelira s stališči do dela in ostalimi posledicami dela tako za zaposlenega kot celotno delovno organizacijo. Iz tega sledi, da je raziskovani koncept zanimiv menedžmentu posameznih delovnih organizacij, saj lahko preko spremljanja posameznih potreb zaposlenih in vplivanja na le-te dosežejo pozitivne posledice, ki se odražajo v večji produktivnosti, boljšem zadovoljstvu z delom, večji zavzetosti, organizacijski pripadnosti in nenazadnje tudi večji učinkovitosti organizacije kot celote.
Ključne besede: kvaliteta delovnega življenja, delovno zadovoljstvo, organizacijska pripadnost, afektivna pripadnost, normativna pripadnost, kalkulativna pripadnost, delovna zavzetost
Objavljeno: 08.12.2015; Ogledov: 1168; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

36.
Kakovost življenja pacienta s Crohnovo boleznijo
Mihaela Kralj, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Crohnova bolezen spada med kronične vnetne črevesne bolezni. Bolezen prizadene končni del ileuma, obolijo pa tudi drugi deli prebavne cevi. Simptomi in znaki bolezni se kažejo kot bolečina v trebuhu, driske, bruhanje in izguba telesne mase. Kvaliteta njihovega življenja je omejena, saj je moteno njihovo poklicno in osebno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti Crohnove bolezni in z raziskavo ugotoviti kakovost življenja pacienta. Želeli smo ugotoviti kakšen vpliv ima Crohnova bolezen pri opravljanju vsakodnevnih aktivnostih in kako vidijo sprejemanje svoje bolezni pri svojcih in sodelavcih. Metodologija: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo opisali Crohnovo bolezen, v raziskovalnem delu pa smo uporabili analitično metodo dela, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo, ki smo jo uporabili za potrditev raziskovalnih vprašanj in kjer so predstavljeni tudi rezultati raziskave. Rezultati: V raziskavi je 16 (33 %) anketirancev mnenja, da se prehitro utrudijo zaradi prisotnih bolečin med vsakodnevnimi aktivnostmi, medtem ko 20 (41 %) anketirancev meni, da čuti pomanjkanje energije. Bolezen je ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, sta odgovorila 2 (4 %) anketiranca, medtem ko 9 (18 %) anketirancev meni, da jih bolezen ovira tudi pri športnih dejavnostih. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da jih 21 (81 %) anketirancev meni, da so svojci in bližnji pozitivno sprejeli njihovo bolezen. Sklep: Za Crohnovo bolezen je značilen kroničen, doživljenjski potek. Na nastanek bolezni vplivajo številni dejavniki, kot so genetski dejavniki, dejavniki okolja, prehrana, okužbe in neprimeren imunski odziv na sestavine običajne črevesne vsebine. Najpogostejše težave, ki so jih navedli so: kri na blatu, večkratno odvajanje na dan, bolečine pri odvajanju ter prisotnost diareje.
Ključne besede: Crohnova bolezen, Društvo kroničnih bolnikov, anketa, kvaliteta življenja, dietna prehrana
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1224; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (933,85 KB)

37.
38.
Kvaliteta življenja družin v obdobju finančne krize
Mateja Penčur, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes živimo v svetu, kjer ima kvaliteta življenja velik pomen. Namen diplomske naloge z naslovom Kvaliteta življenja družin v obdobju finančne krize je predstaviti problematiko kvalitete življenja družin v obdobju finančne krize. V prvem delu naloge so s teoretičnega vidika predstavljeni različni pojmi, kot so družina, tipi družin, kvaliteta življenja in kazalci kvalitete življenja, opredeljena pa sta tudi finančna kriza in njen vpliv na različna področja, vključno s kvaliteto življenja. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati, pridobljeni iz raziskave o vplivih finančne krize na različne parametre kvalitete življenja. Tako so bili raziskani parametri dostopnosti do osnovnih dobrin, stanovanja, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih in socialnih storitev. Raziskali smo tudi, ali kriza res negativno vpliva na kvaliteto življenja družin in poslabša duševno zdravje. Raziskava je pokazala, da se je kvaliteta življenja v času finančne krize poslabšala, in sicer tako na splošno kot tudi glede na omenjene kazalce kvalitete življenja. Ni pa se pokazalo, da se je v času finančne krize poslabšalo tudi duševno zdravje. Najbolj ranljive skupine prebivalcev, ki jih je kriza najbolj prizadela glede na kazalnike kakovosti življenja, so starejši in manj izobraženi prebivalci, najmanj pa je prizadela delovno aktivne prebivalce in fakultetno izobražene. Pomembno je, da država v času finančnih kriz implementira takšne sistemske rešitve, ki ciljajo predvsem na najbolj ranljive skupine prebivalcev, ki si običajno najtežje pomagajo.
Ključne besede: družina, kvaliteta življenja, finančna kriza
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 389; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

39.
PACIENT S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJU
Dragica Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice. Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti.
Ključne besede: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (915,96 KB)

40.
Socialni program družabništvo za starejše prebivalstvo
Jasminka Kurahovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost življenja starejših je bistveno povezana z njihovo socialno vključenostjo, zato želim s programom družabništvo izboljšati socialne stike starejših in dvigniti kvaliteto življenja v tretjem življenjskem obdobju. Novi trendi nakazujejo na potrebo po razvoju socialnih programov, ki podpirajo izboljšanje pogojev za večjo kakovost življenja starejšega prebivalstva.V diplomski nalogi želim predstaviti program družabništvo in delo, ki ga opravljajo družabniki v Domu ob Savinji v Celju.
Ključne besede: Družabništvo, starostniki, Dom ob Savinji Celje, kvaliteta življenja
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 511; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (827,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici