SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
METODE IN TEHNIKE SPODBUJANJA USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI
Ines Satler, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vodje, ki želijo imeti uspešno podjetje, morajo iz svojih sodelavcev oblikovati ustvarjalni tim, ki bi sodeloval pri iskanju in odkrivanju rešitev za najrazličnejše probleme. Da pa bi to dosegli, morajo uporabljati metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti. Pri spodbujanju ustvarjalnosti gre za nov način motiviranja ljudi ter preprečevanja zavor pri posameznikih in skupinah. Prav tako lahko omogoča spremembe v podjetju, ki se odražajo od izbire novih sodelavcev, klimi podjetja, sodelovanja med zaposlenimi in poslovnimi partnerji do razvoja novih izdelkov in storitev ter spremembi v organizacijski strukturi. Ustvarjalnost in inovativnost omogočata podjetju njegovo enkratnost. V diplomskem seminarju teče glavna beseda o ustvarjalnosti in inovativnosti ter o metodah in tehnikah, ki spodbujajo ustvarjalno in inovativno razmišljanje.
Ključne besede: ustvarjalno razmišljanje, inovativno razmišljanje, metode in tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti, viharjenje možganov, metoda delfi, tehnike prisilnih povezav
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 4270; Prenosov: 1595
.pdf Polno besedilo (862,94 KB)

2.
OBLIKOVANJE INOVATIVNEGA OKOLJA S PRIMEROM V SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
Tomaž Podlesnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Razmišljati ustvarjalno in inovativno je v današnjem svetu zelo pomembno. Če želimo, da naše podjetje, organizacija ali mi sami delujemo inovativno, si moramo zagotoviti ustrezne pogoje. Ključna podlaga za ustvarjanje invencij in inovacij je inovativno okolje. V inovativnem okolju sta prisotna klima in kultura, ki nas spodbujata h kreativnosti in ustvarjalnosti. Podjetje, ki je vzpostavilo inovativno okolje, se lahko loti kreiranja inovativnih idej in procesov inoviranja. V profitnih in tudi v neprofitnih organizacijah so potrebne inovacije in inovativno razmišljanje. Zato mora vsaka organizacija in podjetje stremeti k inovativnim pristopom, da se lažje uveljavi v poslovnem svetu in tam obdrži trdno pozicijo.
Ključne besede: inovacija, invencija, ustvarjalno razmišljanje, inovativno okolje, socialno podjetništvo
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 487; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (246,22 KB)

3.
USTVARJALNOST KOT POGOJ ZA INOVATIVNOST
Darja Kranjc, 2013, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta pojma, ki sta tesno povezana. Organizacija, ki želi biti učinkovita in uspešna, mora biti hkrati ustvarjalna in inovativna. Ustvarjati mora boljše proizvode, iskati izvirnejše tržne poti, neprestano izboljševati tehnologijo in posodabljati proizvodnjo. Nenehne spremembe so pogoj za konkurenčnost na trgu. Ustvarjalne ideje so jedro vsake organizacije. Ideje so priložnost za zaposlene, za organizacijo in celotno družbo. Vsakdo ima ustvarjalni potencial, vendar je potrebno večino ljudi spodbuditi, da ga izrazijo. Zato mora organizacija ustvariti takšno organizacijsko kulturo, ki bo naklonjena ustvarjanju inovacij. Od zaposlenih mora zahtevati komunikativnost, interdisciplinarno znanje, predvsem pa kakovostne medsebojne odnose, ki so podlaga za ustvarjalne rezultate, rešitve in ideje, kot produkt reševanja skupno zastavljenih izzivov. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja so odlično pomagalo pri ustvarjanju idej. Zaposlene vodijo k ustvarjanju novih zamisli in pripomorejo k razvoju ustreznejše klime v organizaciji. Obenem omogočajo reševanje težav, napovedovanje nekaterih dogodkov in procesov, zaposlene osvobajajo, bogatijo njihovo osebnost ter pomembno vplivajo na razvoj medosebnih odnosov. Ustvarjalnost in inovativnost v javnem sektorju je prav tako pomembna kot v gospodarstvu. Pogosto je javni sektor deležen kritik glede inovativnosti, vendar se v zadnjih letih stereotip spreminja in potekajo aktivnosti v zvezi z odpravo administrativnih ovir, večja je usmerjenost k uporabnikom in izboljšuje se kakovost poslovanja. V empiričnem delu ugotavljam stanje ustvarjalnosti in inovativnosti Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ter na podlagi ugotovitev podam predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja, inovacije, inovativnost, javni sektor, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 668; Prenosov: 278
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

4.
OD INOVATIVNE IDEJE DO URESNIČENE INOVACIJE NA PRIMERU PODJETJA KOVIS D.O.O.
Sandi Savnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Od inovativne ideje do uresničene inovacije na primeru podjetja Kovis d. o. o. Znotraj ustvarjalnega okolja sta dobra ustvarjalnost kot tudi ugodna ustvarjalna klima ključni za inovativno usmerjena podjetja. Da se ustvarjalnost začne, potrebujemo ustvarjalno osebo kot tudi ustvarjalno razmišljanje ter ustvarjalni proces. Pojma se med seboj povezujeta, saj je ustvarjalnost pogoj, da se lahko začne udejanjati ugodna ustvarjalna klima. Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki ustvarjajo ter tako prispevajo k dosegu ugodne ustvarjalne klime. Da pa bodo k temu prispevali, je potrebno motiviranje ter ustrezno nagrajevanje. Podjetja, ki ne poznajo oziroma nimajo ustvarjalnega managementa, dolgoročno ne preživijo. Bistvo ustvarjalnega managementa je uspešen, učinkovit in inovativen manager. Le-ta lahko s svojimi prirojenimi sposobnostmi uspešno, učinkovito ter inovativno upravlja inovativno usmerjeno podjetje. Takšno podjetje ne preživi le dolgoročno, ampak tudi ustvarja ugodne finančne rezultate. Eno izmed teh inovativno usmerjenih podjetij je tudi podjetje Google. Da podjetje želi priti do inovacije, katera mu bo dajala večji ugled kot tudi prinašala denarne prilive, potrebuje najprej inovativno idejo, iz katere se razvije invencija in šele po tej, ne tako kratki poti, lahko pride do uresničene inovacije. Velik pomen pa podjetje daje tudi celovitosti. Ideja, ustvarjalno okolje ter inovativni predlogi so tisti dejavniki, skozi katere sem podrobneje spoznal podjetje Pipistrel, Krka d. d. ter Kovis d. o. o. Po teh podjetjih se lahko zgledujejo ne samo slovenska podjetja, ampak iz inovativnega pogleda tudi nekatera podjetja izven domovine. V empiričnem delu magistrskega dela sem skozi predstavitev ideje A (gre za osni zavorni disk z NET-sistemom hlajenja) ter ideje B (gre za kolesni zavorni disk, tako imenovani Z-TIP diska) prišel do spoznanj, kako je podjetje Kovis d. o. o. skozi inovativni ideji doseglo pomembni inovaciji. S tema inovacijama so prišli do izboljšanih karakteristik tako osnega kot tudi kolesnega diska. Seznanil sem se z razvojnimi aktivnostmi obeh inovativnih idej. Zanimivo je bilo spoznati tudi to, kako se ideji A in B kažeta skozi realnost. Da pa podjetje Kovis d. o. o. lahko dosega uspehe, je bistvenega pomena tudi širjenje novosti tega podjetja. Tako sem skozi novost, komunikacijo, čas in družbeni sistem to pobliže spoznal.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalna oseba, ustvarjalno razmišljanje, ustvarjalni proces, ustvarjalna klima, motiviranje, nagrajevanje, ustvarjalni management, (uspešen, učinkovit, inovativen manager), ideja, invencija, inovacija, celovitost, ustvarjalno okolje, inovativni predlogi, razvojne aktivnosti idej, aplikacije idej v realnosti, širjenje novosti, novost, komunikacija, čas, družbeni sistem
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 626; Prenosov: 303
.pdf Polno besedilo (10,58 MB)

5.
Inovacijski management v športnih organizacijah
Vasja Gorjup, 2016, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta nepogrešljiva termina pri obravnavi današnjih, sodobnih organizacij, ki bijejo neusmiljeno bitko za deleže na vse bolj nasičenem trgu. Organizacije, ki poleg tehnično-tehnoloških inovacij vse bolj poudarjajo inoviranje upravljavskih procesov kot netehnološke inovacije, in to z uporabo etike soodvisnosti in celovitega pristopa, so v tekmi za prevlado med konkurenti uspešnejše, zgledne pa so tiste, ki poleg tega upoštevajo še načela družbene odgovornosti. Menedžerji kot nosilci upravljavskih procesov se zavedajo kompleksnosti in izzivov v tem vseobsegajočem in prepletajočem se organizacijskem ustroju, zato je njihova ustvarjalnost, kakor tudi ustvarjalnost slehernega posameznika v organizaciji, bistvenega pomena pri premagovanju ovir in ustvarjanju sinergijskih učinkov znotraj organizacije. Slovenske nevladne in neprofitne športne organizacije so še vedno pod vplivom starih družbenih ureditev, kjer sta prevladovali solidarnost in pridnost, inovativnost pa z veliko počasnostjo zamenjuje zakoreninjeno rutinerstvo, kar ima za posledico, da inovativnost slovenskih športnih organizacij zaostaja za primerljivimi organizacijami v ZDA in Veliki Britaniji; Evropa je tudi kasneje kot ZDA dojela pomembnost menedžmenta kot znanosti, še manj raziskan pa je menedžment nevladnih in neprofitnih športnih organizacij, zlasti glede netehnoloških inovacij. Problem slovenskih nevladnih in neprofitnih športnih organizacij je predvsem v zastareli organizacijski kulturi z nezainteresiranostjo ali celo s strahom menedžerjev pred spremembami in inoviranjem v organizaciji. Zaradi teh dejstev obstaja ogromen potencial razvoja invencijsko-inovacijsko-difuzijske dejavnosti v slovenskih športnih organizacijh iz povprečnih v odlične organizacije. To je sicer zahteven in dolgotrajen proces, a s pomočjo novega modela invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta ter z nekaterimi drugimi spoznanji iz te raziskave je možen in izvedljiv. Predloženi novi model invencijsko-inovacijsko-difuzijskega menedžmenta je po mojem mnenju dobra osnova za nevladne in neprofitne športne organizacije na poti pri doseganju prvin inovativnih organizacij sodobnega sveta. Model je sestavljen iz nekaterih spoznanj globalnega modela inovativnega menedžmenta, spoznanj družbenoodgovornega modela upravljanja človeških virov, obnašanja vrhnjega menedžmenta po vzoru »vodja 5. ravni« ter kulture discipline. Model prav tako upošteva uporabo metodologije »šest klobukov razmišljanja« na sejah ter uporabo sinergije med metodologijama SREDIM/USOMID in »šest klobukov razmišljanja« pri premisleku, planiranju in odločanju o bolj kompleksnih temah. Novi model bo ustvaril takšne pogoje v organizaciji, ki bodo pritegnili tiste, ki jih organizacija najbolj potrebuje – strokovnjake, ki svoj poklic opravljajo iz strasti oziroma navdušenja ter so ponosni na svoje delo.
Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna organizacija, ustvarjalno razmišljanje, spodbujanje ustvarjalnosti, ustvarjalno sodelovanje, inovativni menedžer, ustvarjalni tim, nevladna organizacija, organizacijska kultura, neprofitna organizacija, športna organizacija, družbena odgovornost, invencijsko-inovacijsko-difuzijski menedžment, sinergija, USOMID, šest klubukov razmišljanja, športni turizem.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 213; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (2,45 MB)

6.
METODE ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI V MIKRO PODJETJIH
Luka Verdnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Prepričani smo, da najboljše in najkoristnejše ideje za izboljšave delovnega procesa poznajo zaposleni, ki opravljajo ter aktivno sodelujejo v določenem procesu dela in zato vedo, kako ga izboljšati. Ustrezna spodbuda, komunikacija in sodelovanje med vodstvom in zaposlenimi igrajo pomembno vlogo, ko govorimo o tem, zakaj zaposleni določeno stvar naredijo dobro, oziroma zakaj ne. Učinkovite metode in vzvodi, ki povečujejo ustvarjalno razmišljanje v delovnem procesu, so lahko že manjše spodbude in enostavne spremembe, vendar morajo biti zaposlenim predstavljene z ustrezno motivacijo, v delovni proces pa vpeljane pravilno. Vodstvo mora nadgraditi svoja znanja in jih uporabljati tako, da bo pri zaposlenih doseglo premik v razmišljanju od »moram delati kot doslej, ker je to edini način …« k »hočem, tako bo zagotovo boljše, vem, da lahko, in želim…«. V poglavjih 2.- 5. smo preučili teoretične okvirje in sodobne metodološke pristope na temo ustvarjalnosti in inovativnosti. Pozornost smo namenili preučevanju teoretičnih podlag, ki so pomembne za vzpostavljanje ustrezne, ustvarjalno naravnane organizacijske klime. Preučevali smo tako teoretične podlage, kot tudi v praksi uporabljene pristope, s katerimi vodstva uspešnih podjetij pospešujejo ustvarjalno razmišljanje in tako bolj inovativno upravljajo s človeškim potencialom. Poglavje 6. pregledno orisuje načrtovanje, izvedbo in rezultate lastne analize. S pomočjo anketnega vprašalnika smo poskušali s strani relevantnih, v analizo vključenih poslovnih subjektov, pridobiti čim več uporabnih informacij, ki se nanašajo na procese spodbujanja ustvarjalnega razmišljanja sodelujočih v mikro slovenskih podjetjih. Interpretacija podatkov ponuja vpogled v dejansko stanje in izpostavlja nekatere pomembne ugotovitve, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšave ali pa jih primerjati s stanjem v večjih podjetjih. V 7., sklepnem poglavju, smo glede na vse ugotovitve predlagali lasten model povezanih metod za sistematično spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja zaposlenih in posledično višjo stopnjo inovativnosti v slovenskih mikro podjetjih. Poimenovali smo ga SURZIP MODEL (Sistem za Ustvarjalno Razmišljanje Zaposlenih in Inovativnost Podjetij).
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inoviranje, mikro podjetja, vodenje, posameznik, skupina, motivacija, sodelovanje, sistem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 214; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

7.
Vpliv izobraževanja in usposabljanja na ustvarjalnost zaposlenih
Tadej Zorko, 2016, magistrsko delo

Opis: Uspešnost organizacij je dandanes odvisna predvsem od prilagoditve različnim spremembam v okolju. Te pa določajo nove zahteve, pred katere so poleg zaposlenih postavljene tudi organizacije, ki morajo zato postati bolj prožne, dinamične in hitro odzivne na potrebe in spremembe v okolju. Vodstva organizacij morajo tako v času globalne konkurence iskati nenehno možnosti za razvoj, s katerimi bi lahko hitreje dosegli konkurenčne prednosti. Okolja, v katerih bodo delovala, bodo morala spodbujati učenje, odgovornost in dajati priložnost za ustvarjalno delo ter uporabo potencialov zaposlenih. Tako bodo, eden izmed temeljev poslovnega delovanja, poleg vrednot in odgovornosti, tudi ljudje, ki so največkrat tudi vir vseh razvojnih sprememb. Da bi dosegli konkurenčno prednost, se morajo organizacije med drugim izogibati klasičnega izobraževanja in usposabljanja, namesto tega pa uporabljati vedno bolj sodobne oblike pridobivanja znanj. Tovrstno pridobivanje znanj je tudi bolj načrtno, sistematično in praktično usmerjeno. Bistvo razvoja zaposlenih bo zato morala biti povezava dela, izobraževanja, usposabljanja, ustvarjalnosti in samorazvoja zaposlenih. V organizacijah bo tako pomembno koliko ustvarjalne moči bodo dali zaposleni vanjo, in to, ali bodo k temu spodbujeni ter na tak način izražali in posredovali svoja mnenja glede svojega razvoja. Če zaposleni nimajo možnosti posredovati svoje mnenje, postanejo tako le izvajalci vodstvenih odločitev, njihovi morebitni ustvarjalni viri pa ostajajo slabše izkoriščeni. Ustvarjalno moč je pri nekaterih zaposlenih velikokrat potrebno tudi vzpodbuditi, kar pa lahko najlažje dosežemo z metodami in tehnikami ustvarjalnega razmišljanja. Zaposlene tako spodbudimo k dovzetnejšim idejam ter produktivnejši ustvarjalnosti, ki je temelj za inovativnost. Namesto togih tradicionalnih shem, ki utesnjujejo razvojno dejavnost zaposlenih, se morajo v organizacijah uveljaviti oblike in načini, ki temeljijo na lastni aktivnosti udeležencev. Tudi vodstvo organizacij mora biti ob tem ustvarjalno in dovzetno za spremembe. Zaposlene mora načrtno vzpodbujati k ustvarjalnosti, saj je možna posledica inovativnost, edini način za pospešitev rasti človeškega kapitala. Metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja so nam lahko tu v pomoč, saj nam omogočajo, da lažje in bolj spontano proizvajamo ideje. Tako nas silijo, da se oddaljimo od togosti in gotovosti logičnih rešitev. Za podrobnejšo analizo o uporabi metod in tehnik ustvarjalnega razmišljanja za razvoj zaposlenih v organizacijah, smo opravili tudi empirično raziskavo in sicer v javnem zavodu Pomurske lekarne ter podjetju Saubermacher-Komunala d.o.o. Ugotovili smo, da v organizacijah namenjajo pri razvoju zaposlenih premalo ali skoraj nič pomena ustvarjalnemu delovanju zaposlenih, pri katerih pa se kaže tudi preslabo poznavanje omenjenih metod in tehnik. Zaposleni tako nimajo ali pa imajo malo možnosti, da bi aktivno sodelovali pri procesu izobraževanja in usposabljanja, zato smo predlagali in oblikovali nov model izobraževanja in usposabljanja, ki bi povečal ustvarjalnost zaposlenih.
Ključne besede: Izobraževanje, usposabljanje, ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost, metode in tehnike ustvarjalnega razmišljanja.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 229; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (2,54 MB)

8.
PRIČAKOVANJA DELODAJALCEV PRI ZAPOSLOVANJU TER NAGRAJEVANJE ZAPOSLENIH V RAČUNOVODSKEM PODJETJU X
Ines Zajc, 2017, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo obravnavali dva problema na primeru računovodskega podjetja X. Najprej smo reševali problem pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov, nato pa problem nagrajevanja zaposlenih. Delo diplomskega projekta smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili tehnike za ustvarjalno reševanje problemov. Najprej smo prestavili tehnike za definiranje idej in priložnosti, nato pa še tehnike za generiranje idej. V nadaljevanju smo opisali, kako poteka postopek pridobivanja novih sodelavcev, ter podali nekaj koristnih nasvetov, ki nam lahko pomagajo priti do zaposlitve. Na koncu smo v teoretičnem delu tudi opisali pomen in cilje nagrajevanja, ter vrste nagrad. V praktičnem delu smo najprej opisali nastanek računovodskega podjetja X, nato smo predstavili organizacijsko strukturo podjetja, dejavnost s katero se podjetje ukvarja in storitve, ki jih opravlja za svoje stranke. Na kratko smo tudi opisali, kakšen je sistem nagrajevanja zaposlenih v tem podjetju. Tehnike za ustvarjalno reševanje problemov, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu, smo kasneje uporabili v praktičnem delu. Problem pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov smo reševali s tehniko W, s tehniko ribjo kost in morfološko analizo. Problem nagrajevanja zaposlenih pa smo reševali s tehniko petih zakajev, z miselnim vzorcem in s tehniko lista oznak. Ugotovili smo, da je nagrajevanje zaposlenih v podjetju zelo pomembno, vendar veliko podjetij temu posveča premalo pozornosti in da je zelo pomembno vedeti, koga bomo zaposlili, saj nam lahko novo zaposlen delavec v nasprotnem primeru naredi v podjetju, več škode kakor koristi.
Ključne besede: • računovodsko podjetje X, • pričakovanja delodajalcev pri zaposlovanju kadrov, • nagrajevanje zaposlenih, • ustvarjalno reševanje problemov, • tehnike za ustvarjalno razmišljanje.
Objavljeno: 09.08.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici