SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Prostovoljna pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem
Danijela Josić, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo kot angeli z enim krilom-če želimo leteti, se moramo objeti. Glede na to, da se viša število starejših ljudi je to še toliko bolj pomembno. Da znamo začutiti sočloveka in mu priskočiti na pomoč, kadar to potrebuje. Prostovoljno delo je plemenita aktivnost, ki nahrani dušo tistemu, ki komu pomaga, hkrati pa izpopolni človeka, ki pomoč prejme. Diplomsko delo je osredotočeno na prostovoljno pomoč dementnim pacientom in njihovim svojcem. Predstavljene so prostovoljne organizacije, demenca, namestitev obolelega v dom za starejše občane, samopomoč, pomembnost komunikacije. Ocenili smo, da so mladi dovolj zainteresirani in pripravljeni pomagati dementnim pacientom in njihovim svojcem v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov drugega letnika Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. S pomočjo le-te smo ugotovili tudi, da je promocija prostovoljnega dela zadostna, saj so študentje seznanjeni z možnostmi opravljanja prostovoljnega dela, prav tako imajo anketiranci že izkušnje pri obravnavi dementnega pacienta. Nekaj jih tudi prostovoljno deluje v domačem kraju, tisti, ki pa še niso prostovoljci pa si to želijo postati in težijo k temu. V diplomski nalogi predstavljamo prostovoljne organizacije: UNICEF, Zveza prijateljev mladine Maribor, Slovenska Filantropija, Zveza društev upokojencev Slovenije. Študente smo z delovanjem prostovoljnih organizacij in vključitvijo vanje seznanili. Prav tako so v diplomskem delu opisane vaje, ki jih lahko opravljajo starostniki, da ohranjajo določene funkcije ali jih celo izboljšajo.
Ključne besede: starostnik, demenca, prostovoljec, prostovoljno delo, samopomoč, komunikacija.
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 1796; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (758,91 KB)

3.
POMEN IN DELOVANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA HOSPIC
Ksenija Benkovič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen in delovanje Slovenskega društva Hospic, kakovost dela prostovoljcev v Štajerski in Pomurski regiji, ter njihov pogled na smrt. Društvo počasi prodira in pridobiva na razpoznavnosti ter zaupanju ljudi v Sloveniji, predvsem s svojo vztrajnostjo in samopromocijo. Prepoznavnost je še vedno relativno majhna, zato je osveščanje ljudi o smrti posameznika bistvenega pomena. Predstavili smo pomen prostovoljstva za člane društva. Glavni razlog pridružitve društvu vsakega prostovoljca je pomoč ljudem in izpopolnitev osebne rasti. Kakovost dela se odraža v zadovoljstvu prostovoljcev. Izpostavili smo tudi starost samih prostovoljcev, v večji meri gre za starejšo generacijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med enainštiridesetimi prostovoljci Štajerske in Pomurske regije v letu 2010. Naše raziskave so pokazale, da za pomoč društva prosi še vedno premalo ljudi, kar je posledica strahu samega procesa umiranja in trpljenja. Največ je svojcev, ki poprosijo za pomoč in jo potem tudi s strani društva dobijo. Prostovoljci spremljajo smrt tako posredno kot neposredno, kar pripomore k njihovemu lažjemu sprejemanju smrti. Želijo si čim večje število prostovoljcev vseh generacij. Smrt med prostovoljci ne predstavlja bojazni, zato si prizadevajo za detabuizacijo smrti tudi med preostalo populacijo.
Ključne besede: Slovensko društvo Hospic, osveščanje, prostovoljec, smrt, pomoč.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (414,98 KB)

4.
UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI V ŠPORTNIH ORGANIZACIJAH
Nadja Polovšek, 2014, magistrsko delo

Opis: O športu in športni dejavnosti se vsakodnevno veliko piše, vendar nam to področje ponuja še veliko vprašanj. Nenehni razvoj le-tega sili nekatere vede, da izkažejo pozornost tudi temu področju. Športa ne smemo ocenjevati le skozi okvirje vrhunske športne ustvarjalnosti, temveč tudi kot splošne kulturne vrednote, ki jih ustvarjajo ljudje, združeni v športne organizacije. Več kot polovica prebivalstva Slovenije se ukvarja s športom na vseh ravneh, zato nas ne sme presenetiti podatek, da imamo v Sloveniji registriranih več kot 8.000 različnih športnih društev. Pomembno je, da posebno pozornost namenimo upravljanju človeških virov v teh organizacijah. Športne organizacije so kot živ organizem, ki se nenehno spreminjajo zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov. Nosilci sprememb v športnih organizacijah so predvsem njihovi člani. Pri sprejemanju odločitev, posredovanju nalog ter izvajanju in nadziranju prihaja do različnih odnosov med vpletenimi, bodisi ko gre za upravljanje s strokovnimi delavci v športu, s poklici povezanimi s športom ali pa le za upravljanje prostovoljnega dela v športni organizaciji.
Ključne besede: Športna organizacija, upravljanje, človeški vir, zaposlitev, prostovoljec.
Objavljeno: 10.11.2014; Ogledov: 803; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Vodenje kadrov v prostovoljskih organizacijah
Neža Govekar, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na vodenje kadrov – prostovoljcev v prostovoljskih organizacijah. Področje je slabo oz. parcialno raziskano, zato smo z nalogo skušali zaobjeti čim večje polje problematike in poiskati skupni imenovalec. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen prostovoljskih organizacij in njihovih značilnosti, v nadaljevanju pa predstavili metode vodenja prostovoljcev. Teoretični del smo zaključili z opisom dobrih praks vodenja prostovoljcev. Na podlagi teoretičnega dela smo pripravili anketni vprašalnik. Analiza rezultatov nam je prinesla vpogled v delovanje slovenskih prostovoljskih organizacij, na podlagi katerega smo pripravili nov model vodenja prostovoljcev. Ta na podlagi vrste organizacije, njenega poslanstva, tipa prostovoljcev, raznolikostjo prostovoljskega dela določa aktivnosti, ki naj bi jih organizacije izvajale, da bodo pri zasledovanju svojih ciljev še boljše. To zadnje smo skušali predstaviti s koeficientom uspešnosti prostovoljskih organizacij, ki temelji na rasti števila tistih, ki izvajajo njen program, torej prostovoljcev.
Ključne besede: • Prostovoljska organizacija, • prostovoljec, • model vodenja, • koeficient uspešnosti, • prepoznavanje vrednosti.
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici