| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE »CRASH BLOSSOMS«
Pija Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo. Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen. Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost.
Ključne besede: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1882; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (435,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici