| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1001 - 1006 / 1006
Na začetekNa prejšnjo stran9293949596979899100101Na naslednjo stranNa konec
1001.
Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Špela Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (257,81 KB)

1002.
Uporaba okolja tynker v zgodnjem poučevanju programiranja
Martin Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja. Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

1003.
Trajnostno poslovanje kot mednarodna marketinška strategija
Jan Stajnko, 2019, diplomsko delo

Opis: Trenutni vzorci za merjenje rasti gospodarstva niso v koraku z modernim svetom. Bruto domači proizvod se uporablja kot edino merilo gospodarskega razvoja, vendar kot nam okolje in družba prikazujeta, takšno merilo ni dovolj. V diplomskem projektu obravnavamo problematiko trajnostnega poslovanja podjetja, ter kako trajnostno poslovanje vključiti v organizacijo za doseganje boljših učinkov na mednarodnih trgih. Tako kot v obravnavanih podjetjih (Petrol, Lek), kot tudi v vseh ostalih organizacijah postaja načelo trajnostnega razvoja vse pomembnejše področje. Kupci in odjemalci so vedno bolj ozaveščeni in pozorni na vpliv, ki ga podjetje ustvari v okolju. Podjetja, ki niso okoljsko in družbeno odgovorna oz. ne kažejo svojega trajnostnega poslovanja pa zelo hitro izgubijo svoje potrošnike. V drugem delu diplomskega projekta je bil namen raziskati, na kakšne možne načine obravnavani podjetji udejanjata trajnostno poslovanje. Pri tem smo analizirali in navajali podatke iz Petrolovega trajnostnega poročila 2018 in Lekovega trajnostnega poročila 2017. Posebej smo se osredotočili na okoljski, družbeni in ekonomski vidik. Velik poudarek v diplomskem projektu smo dali področju trajnostnega razvoja, trajnostnega poslovanja in analizi na primeru Petrola in Leka.
Ključne besede: trajnostno poslovanje, trajnostni razvoj, mednarodni marketing, marketinške strategije, vpliv na okolje
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

1004.
Odnos predšolskega otroka do umetniških del v obdobju impresionizma in kubizma
Metka Šmajdek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo otrokom, starim pet in šest let, predstaviti umetniške reprodukcije, in sicer pet umetniških reprodukcij iz obdobja impresionizma in pet umetniških reprodukcij iz obdobja kubizma. Na podlagi sestavljenega anketnega vprašalnika smo pridobili informacije za raziskavo. Zanimal nas je odnos predšolskega otroka do umetniških del, kateremu obdobju dajejo otroci prednost in ali obstajajo razlike glede na spol otroka. Raziskovalna vprašanja so temeljila na raziskovalnih vprašanjih, zastavljenih v diplomski nalogi diplomantke Tine Halužan Preference predšolskih otrok v obdobju impresionizma in kubizma, saj je bil naš namen ugotoviti podobnosti in razlike isto starih otrok. V teoretičnem delu smo govorili o otrokovem likovnem izražanju in likovnem razvoju ter stopnji likovnega izražanja otrok, starih od pet do šest let. Razjasnili smo motiv in njegovo vlogo pri likovnem izražanju predšolskega otroka. Govorili smo o učnem okolju in njegovem pomenu v predšolskem obdobju, opisali igralnico ter igralne kotičke in opisali likovni kotiček. Zanimalo nas je tudi, kakšno mora biti urejeno likovno okolje. Predstavili smo značilnosti obdobja impresionizma in kubizma ter umetniška dela, ki smo jih uporabili pri izvedbi empiričnega dela. V praktičnem delu smo rezultate, pridobljene s pomočjo ankete, prikazali v tabelarični in grafični obliki ter jih interpretirali. Ugotovitve smo predstavili v sklepu.
Ključne besede: predšolski otroci, likovno izražanje, učno okolje, impresionizem, kubizem.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

1005.
Programsko okolje za razvoj in preizkušanje stohastičnih algoritmov
Klemen Ledinek, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je narediti programsko okolje za razvoj stohastičnih algoritmov, ki bo omogočalo enostavno in hitro dodajanje novih stohastičnih algoritmov in različnih problemov. Okolje bo zasnovano tako, da bo omogočalo izvajanje eksperimentov s pomočjo neodvisnih zagonov, ki se bodo lahko izvajali na več nitih. Prav tako pa bo mogoče rezultate algoritmov tudi primerjati.
Ključne besede: programsko okolje, stohastični algoritem, primerjava algoritmov, razvoj algoritmov, reševanje težkih problemov
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

1006.
Ekološka ogroženost prebivalcev občine Šoštanj
Petra Potočnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se malokdo zaveda, kako pomembno je, da ohranjamo našo naravo čisto. Narava je tista, ki nam omogoča, da preživimo. Daje nam zrak, hrano, vodo in vse, kar je potrebno za naše preživetje. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je preveliko poseganje v naravno okolje in naravne dobrine ogrožajoče tudi za nas. Nihče se v nečistem okolju ne bo počutil varno, ampak se bo kaj hitro počutil ogroženo. Vse življenje živeti pod velikim oblakom dima in opazovati negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju, kjer živimo, vse to nas je privedlo do tega, da smo začeli raziskovati izbrano temo. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na ekološko ogroženost prebivalcev občine Šoštanj. Zanimalo nas je, če se prebivalci občine Šoštanj počutijo ogroženo in če svoje občutke povezujejo s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, ki s pridobivanjem toplotne in električne energije vplivata na okolje ter na ljudi, ki v tem okolju živijo. Podobnih analiz in raziskav na to temo še ni bilo narejenih, oziroma so bile tajne in nikoli dostopne javnosti ter zavržene v pozabo, saj so govorile proti vsem energetskim podjetjem. V diplomski nalogi smo raziskovali tudi zdravje v občini Šoštanj in negativne spremembe, ki se dogajajo v okolju. Zanimalo nas je, ali ljudje opazijo negativne spremembe v okolju in kakšne so te spremembe. V celotni diplomski nalogi se bomo osredotočali predvsem na občino Šoštanj. V prvem delu diplomskega dela so opredeljeni temeljni pojmi, ki se navezujejo na ekološko kriminaliteto in pravni okvir le-te v Sloveniji. Opisane so tudi značilnosti raziskovanega območja in največja termoelektrarna v Sloveniji, Termoelektrarna Šoštanj. Opredeljeno je tudi zdravje in umrljivost v občini Šoštanj. V drugem delu pa smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na občutke ogroženosti, in negativne spremembe v okolju ter s pomočjo ankete ugotovili stopnjo ogroženosti prebivalcev občine Šoštanj. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko sklepali o občutkih ogroženosti v občini Šoštanj in o negativnih spremembah, ki jih ljudje opažajo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, okolje, varnost, ogroženost, negativne spremembe v okolju, občina Šoštanj, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 19.11.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici