| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Revidiranje poslovnih poročil v teoriji in praksi
Mojca Fink, 2017, diplomsko delo

Opis: Ključni namen diplomskega projekta je bil teoretično predstaviti revidiranje poslovnih poročil po veljavni zakonodaji, ter kakšne spremembe je prinesla nova zakonodaja na tem področju in ali bodo uveljavljene spremembe in dopolnitve ZGD-1 (tako imenovana novela ZGD-1J) in mednarodnih standardov revidiranja (MSR 701, 2017) prinesle bistvene izboljšave tega področja. V tem delu sem opredelila tudi ZRev-2, podrobneje pa predstavila 40. člen tega zakona, ki opredeljuje obseg revizorjevega poročila o računovodskih izkazih. V nadaljevanju pa sem predstavila predlagano spremenjeno in dopolnjeno vsebino ZRev-2, ki se navezuje na revidiranje in ocenjevanje vrednosti in je še v postopku sprejetja (predlog ZRov). Celotno vsebino diplomskega projekta sem razdelila na štiri poglavitne dele. V prvem delu sem predstavila zakonski okvir poslovanja gospodarskih družb in nadaljevala s kratko predstavitvijo letnega poročila ter njegovo sestavo. Pri vsakem delu poročila (računovodskem, poslovnem) sem navedla, kakšna je njegova vloga kot del letnega poročila in s katerimi pravili je zasnovano. V drugem delu pa sem se osredotočila na pojem revidiranje; kdo je pooblaščeni revizor, kakšna znanja mora imeti, katera so njegova temeljna načela in kaj predstavlja kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev. Predstavila sem tudi potek izdelave poročila na podlagi pravnih in strokovnih pravil, zaključila pa s poglavjem o ustreznosti in uspešnosti zunanje revizije. Pozornost sem namenila tudi prikazu ključnih novosti revizorjevega poročila, ki so jih prinesle vse do zdaj sprejete spremembe. Ker se je v zadnjem času na področju revizije spremenilo in vsebinsko dopolnilo veliko standardov (MSR in SRS) in členov ZGD-1, sem se za praktični del projekta odločila narediti anketo s strokovnjaki tega področja in analizirati njihovo mnenje.
Ključne besede: • letno poročilo • poslovno poročilo • revidiranje • pravna pravila • strokovna pravila
Objavljeno v DKUM: 02.11.2017; Ogledov: 856; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
PREIZKUS VELJAVNOSTI MODELOV ZA IDENTIFIKACIJO POROČILA REVIZORJA
Daniel Zdolšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Izsledek revidiranja računovodskih izkazov je zagotovílo revizorja, povezano z opravljenimi postopki revidiranja računovodskih izkazov revidirane družbe, ki je podano v obliki (pisnega) poročila revizorja o računovodskih izkazih, katero lahko bodisi je prilagojeno (torej takšno poročilo, da to ne vključuje mnenja brez pridržkov o računovodskih izkazih) bodisi ni prilagojeno (torej takšno poročilo, da to vključuje mnenje brez pridržkov o računovodskih izkazih). Sámo revidiranje je zbir več raznovrstnih postopkov, povezanih z revidiranjem, vključno s postopki proučevanja (analitičnimi postopki). Razlogi za možno uporabo modela, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja (kot pripomočka pri revidiranju računovodskih izkazov, povezanega s postopki proučevanja), so različni. Omogoča možnost seznanitve z (možno) revidirano družbo pri predhodnem ocenjevanju, zaznavanja možnih težavnih področij, povezanih z računovodskimi izkazi, oblikovanje pričakovanj, povezanih z računovodskimi izkazi, in tako naprej. Takšen pripomoček je tako mogoče uporabiti pri načrtovanju izvedbe revidiranja računovodskih izkazov, pri izvedbi takšnega revidiranja in ne nazadnje tudi pri nadziranju izvedenega revidiranja računovodskih izkazov. Takšen pripomoček je lahko pripomoček bodisi izvajalca revidiranja bodisi pripomoček nadzornika izvajalca revidiranja bodisi pripomoček katerekoli druge (zadostno usposobljene) osebe, katera kaže zanimanje, povezano z računovodskimi izkazi. Če obstaja pripomoček, kot je razvit model iz katerekoli izmed preteklih raziskav, kateri omogoča prepoznavanje vrste poročila revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno, je pomembno, ali je takšen razvit model veljaven. Izsledki raziskave kažejo, da ni mogoče ugotoviti, ali je katerega izmed preteklih razvitih modelov iz (razpoložljivih) preteklih raziskav mogoče razvrstiti med veljavne modele, kajti glede na razpoložljive podatke, povezane s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, ni mogoče proučiti dejanske (realne) uspešnosti nobenega izmed preteklih razvitih modelov in tako tudi ni mogoče ugotoviti, kakšna je zmožnost posplošitve kateregakoli izmed preteklih razvitih modelov. Razlog, da ni mogoča takšna proučitev nobenega izmed preteklih razvitih modelov, je, da je bil v razvit pretekli model v vsaki izmed (razpoložljivih) preteklih raziskav vključen vsaj en kazalec ali/in kazalnik, za katerega podatki niso razpoložljivi v raziskavi razpoložljivih podatkih. Razpoložljivi podatki, povezani s poročili revizorjev in z računovodskimi izkazi slovenskih (po velikosti) velikih družb, pa kažejo, da je prilagoditev poročila revizorja o računovodskih izkazih pojav, katerega pojavnost je majhna. Vendarle pa, enako kot v več preteklih raziskavah, velja, da so kazalci in kazalniki skupine družb, katere imajo poročilo revizorja prilagojeno, manj ugodni kot kazalci in kazalniki skupine družbe, katerih poročilo revizorja ni prilagojeno (na primer: manjši je obseg sredstev, manjši je obseg prihodkov, večja je zadolženost, slabša je likvidnost, slabša je poslovna uspešnost in tako naprej). In nadalje, izsledki raziskave tudi kažejo, da je mogoče z zbirom različnih izbranih kazalcev in/ali kazalnikov prepoznati poročilo revizorja, katero lahko bodisi je prilagojeno bodisi ni prilagojeno in katero prejmejo slovenske (po velikosti) velike družbe. Več razvitih modelov logistične regresije kaže ugodno uspešnost razvitega modela glede na različna merila, katera kažejo uspešnost posameznega razvitega modela. Vsakega izmed teh modelov pa je mogoče tudi umeriti tako, da se bodisi doseže najmanjši možen obseg nepravilnih razvrstitev pri posameznem izmed razvitih modelov bodisi doseže najnižje možne celotne povprečne stroške nepravilne razvrstitve pri posameznem izmed razvitih modelov. Umerjanje kateregakoli izmed razvitih modelov je odvisno od subjektivnih (osebnih) nagnjenj uporabnika posameznega izmed
Ključne besede: revidiranje, revizija, revizor, letno poročilo, računovodski izkazi, poročilo revizorja, mnenje revizorja, resnicoljubna predstavitev, slovenski računovodski standardi (SRS), mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), pravila revidiranja, Mednarodni standardi revidiranja (MSR), postopki proučevanja (analitični postopki), model za prepoznavanje poročila revizorja, veljavnost razvitega modela, uspešnost razvitega modela, analiza občutljivosti, umeritev modela (nastavitev, kalibracija)
Objavljeno v DKUM: 22.02.2013; Ogledov: 1791; Prenosov: 158
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici