SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ovire v komunikaciji z bolnim otrokom
Jelena Banec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili komunikacijo med medicinsko sestro in hospitaliziranim otrokom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom in njegovimi straši, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu. Namen raziskave, ki je bila izvedena, je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom, in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije.
Ključne besede: ovire v komunikaciji, bolan otrok, medicinska sestra
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2304; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (498,49 KB)

3.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNI
Anika Smeh, 2016, diplomsko delo

Opis: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Ključne besede: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 388; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

4.
Etična načela ob sprejemu otroka v enoto intenzivne terapije
Tanja Tekavc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kljub znanju, ki ga imamo zdravstveni delavci, še vedno obstaja »pregrada« pri komuniciranju ter posredovanju informacij med starši bolnih otrok in zdravstvenimi delavci. Res je, da je opravljanje dela na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo stresno in zahteva visoko mero strokovne usposobljenosti, a hkrati se moramo zavedati dejstva, da med najbolj pomembne dejavnike dobrega dela spada komunikacija ter upoštevanje moralnih in etičnih načel. S pomočjo anketnega vprašalnika želimo pridobiti relevantne podatke, s katerimi bi razkrili odstopanja na posameznih področjih, katere bi bilo moč izboljšati. Z ugotovitvami, do katerih bomo prišli pri obravnavani temi, bi lahko v prihodnje staršem bolnih otrok zagotovili več dostojanstva, svobodnega odločanja in etično obravnavo skozi celotno zdravstveno oskrbo otroka. Skozi proces dela zdravstvene obravnave otroka, bi medicinskim sestram omogočili suverenost pri odločanju v zdravstveni negi ter posledično lažje prepoznavanje in reševanje etičnih dilem. Sprotno raz/reševanje etičnih problemov in dogodkov v okviru zdravstvene nege otroka, bi pripomoglo k zmanjšanju psihofizične izgorelosti medicinskih sester in s tem zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: etična načela, zdravstveno osebje, enota intenzivne terapije, komunikacija, kritično bolan otrok.
Objavljeno: 31.05.2018; Ogledov: 198; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Zagotavljanje pravnega varstva kronično bolnim otrokom na kompletni parenteralni prehrani
Slobodanka Pance, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Sindrom kratkega črevesa je kronična bolezen, ki prizadene delovanje prebavil. Za normalno rast in razvoj otrok s sindromom kratkega črevesa je potrebna kompletna parenteralna prehrana. Otroci s to boleznijo imajo vstavljen broviac kateter, po katerem vsakodnevno dobivajo parenteralno prehrano. Pomembno je, da so starši seznanjeni z zakonodajo in pravicami staršev in otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. S pomočjo primerne edukacije staršev s strani zdravstvenega osebja in urejenega zdravstvenega varstva kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani s strani države je zagotovljena varna, kakovostna in kontinuirana domača oskrba. Namen magistrskega dela je bil raziskati in ugotoviti, kako se izvaja zagotavljanje pravnega varstva kronično bolnim otrokom na kompletni parenteralni prehrani. V prvem poglavju smo opredelili problem raziskave in nato predstavili kronično bolnega otroka na kompletni parenteralni prehrani s sindromom kratkega črevesa. V nadaljevanju drugega poglavja smo opisali sodelovanje zdravstvenih delavcev s starši kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani, v tretjem podpoglavju pa pravne okvire pravnega varstva in pravice kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani. V nadaljevanju smo najprej predstavili cilje in metodologijo izvedene kvalitativne raziskave in nato v četrtem poglavju rezultate raziskave. Predstavili smo stališča staršev glede zagotavljanja pravnega varstva kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani. Primarne podatke, ki smo jih predstavili v empiričnem delu magistrskega dela, smo zbrali s pomočjo šestih delno strukturiranih intervjujev z izbranimi starši otrok, ki so uporabniki pravnega varstva kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani v Sloveniji. Na osnovi rezultatov raziskave v magistrskem delu smo ugotovili, da so potrebne določene spremembe in izboljšave na področju pravnega varstva kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani v Sloveniji. V rezultatih smo predstavili stališča in predloge staršev za uvajanje izboljšav z vidika pravnega in socialnega varstva otrok s kronično boleznijo na kompletni parenteralni prehrani. Predstavili smo tudi »poskusno utemeljeno teorijo« in jo dopolnili s shemo, v kateri je prikazan poskusni model dopolnjenega zagotavljanja pravnega varstva kronično bolnim otrokom na kompletni parenteralni prehrani. V zaključku smo odgovorili na raziskovalna vprašanja in predlagali izboljšave ter spremembe na področju zagotavljanja pravnega varstva kronično bolnih otrok na kompletni parenteralni prehrani, kar bi pripomoglo k njihovemu lažjemu in kakovostnejšemu življenju.
Ključne besede: • pravno varstvo, • kronično bolan otrok, • kompletna parenteralna prehrana.
Objavljeno: 27.11.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici