| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, magistrsko delo

Opis: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Ključne besede: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1103; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

5.
Tehnično tehnološki parametri racionalizacije upravljanja železniških tras
Miran Pirnar, 2009, magistrsko delo

Opis: Skupni evropski proces liberalizacije trga prometnih storitev in zagotavljanje prostega pristopa do železniške infrastrukture sta v železniškem sektorju povzročila izjemno velike spremembe. Iz nekdanjih monopolnih državnih železnic so nastali nacionalnih upravljavci železniške infrastrukture in ločena železniška prometna podjetja s svojimi novimi tržno naravnanimi cilji, ki zahtevajo bistveno drugačne procese prometnega planiranja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Evropska unija že od svojega nastanka dalje podpira in pospešuje učinkovitost in konkurenčnost skupnega evropskega trga, kar poskuša doseči s popolnim odprtjem nacionalnih mej, sprejetimi administrativnimi ukrepi in popolno ekonomsko integracijo vseh svojih članic. Izjemno pomembno vlogo v tem procesu pa imajo transportni sistemi, ki morajo poleg svoje zanesljivosti in učinkovitosti biti tudi socialno in okoljsko naravnani. V tako postavljenih izhodiščih organizacije transportne dejavnosti pa pridejo prednosti železnice do polnega izraza, kar je prepoznala tudi EU. Za uresničitev in izpolnitev navedenih aktivnosti je komisija EU postopno sprejemala ustrezne pravne akte (t.i. železniške pakete v obliki direktiv, ki so prevoznikom zagotovile transparentno in nediskriminatorno obravnavo ter omogočile prosti pristop do železniške infrastrukture), določila ustrezne regulatorne organe (za zagotavljanje nadzora s pravico odločanja v sporu) ter uzakonila zavezo njihove obvezne implementacije v nacionalno zakonodajo (določila direktiv je treba uvesti v nacionalne zakone in podzakonske akte). S tem je določen pravni okvir za izpeljavo reforme železniškega sektorja na nacionalnem nivoju. Sprejem teh določil pa je pri članicah EU zahteval reformo integriranih nacionalnih železniških podjetij, ki morajo poslovati po načelih konkurenčnosti in kapitala ter svojo organizacijo prilagoditi mednarodnemu poslovanju. Vsem tem novim usmeritvam pa morajo slediti tudi upravljavci železniške infrastrukture, njihova glavna naloga pa je učinkovito upravljanje in trženje železniške infrastrukture. V samem procesu načrtovanja in izvajanja storitev pa je treba poleg upravljavcev železniške infrastrukture in prevoznikov upoštevati tudi potrebe ostalih podjetij, ki so udeležena v železniškem prometnem procesu, kot npr. privatni operaterji, špediterji, luke, industrija ter izvajalci vzdrževanja železniške infrastrukture. Te aktivnosti se izvajajo tudi v Sloveniji, vendar se kljub članstvu v EU srečujemo še z dodatnimi problemi. Poleg zelo slabega stanja železniške infrastrukture smo edini v tem delu Evrope, ki imamo še integrirano organizacijo železniškega podjetja. V teh pogojih pa je vodenje podjetja po načelih konkurenčnosti in kapitala izjemno oteženo, saj še vedno prevladujejo politični parcialni interesi, na sprejem poslovnih odločitev pa ima velik vpliv tudi večje število reprezentativnih železniških sindikatov. Dejstvo je, da je železniška infrastruktura v državah EU pretežno v državni lasti, ta pa z njo slabo gospodari. Če želi železnica konkurirati ostalim prometnim nosilcem, morajo tako upravljavci železniške infrastrukture kot prevozniki uvesti tržno podjetniško miselnost in izboljšati kvaliteto svojih storitev. Osnovni tržni produkt železniške infrastrukture je njena vlakovna pot oz. trasa. Za zagotovitev učinkovitega in konkurenčnega mednarodnega železniškega prometa pa morajo upravljavci železniške infrastrukture vzpostaviti nove procese upravljanja infrastrukturnih kapacitet in izvajanja železniškega prometa, ki temeljijo na nediskriminatornih, standardiziranih in harmoniziranih rešitvah. V magistrskem delu so raziskani in analizirani najpomembnejši tehnično tehnološki dejavniki upravljanja tras, kjer prevladuje zagotavljanje in načrtovanje tras, priprava voznega reda, trženje in prodaja tras, sodobna orodja IT ter ekonomski instrument uporabnina.
Ključne besede: Mednarodni železniški promet, pomembni tehnično tehnološki dejavniki upravljanja železniških tras, upravljanje in vodenje železniškega prometa, upravljavec infrastrukture, liberalizacija trga transportnih storitev v EU, intreroperabilnost, naročanje in dodeljevanje tras, inovativne rešitve, zaračunavanje uporabnine, nacionalni OneStopShop, definiranje in ocenitev tržno operativnih aktivnosti in postopkov upravljanja tras pri izbranih upravljavcih infrastrukture
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 3088; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

6.
Naročanje vlakovnih poti in uporabnina v potniškem prometu : diplomsko delo
Petra Medvešek, 2009, diplomsko delo

Opis: Pred vsako vožnjo vlaka po javni železniški infrastrukturi je potrebno pridobiti odločbo o dodelitvi vlakovne poti na javni železniški infrastrukturi, ki jih na osnovi predpisanih vlog za dodelitev dodeljuje Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije. Za uporabo javne železniške infrastrukture prosilec plačuje upravljavcu uporabnino, ki je namenjena pokritju stroškov za njeno vzdrževanje. Infrastrukturni stroški lahko predstavljajo pomemben del stroškov železniškega operaterja. Ravni in strukture dajatev so zato odločilnega pomena za konkurenčni položaj železnic v zvezi s cestnim prevozom. Evropska komisija je v svoji Beli knjigi Evropska prometna politika za leto 2010: »čas za odločitev« (EC, 09/2001) podala predlog o zagotavljanju trajnostne mobilnosti, s postopno zamenjavo obstoječih davkov prometnega sistema z bolj učinkovitim sredstvom za vključevanje stroškov infrastrukture in zunanjih stroškov. Instrumenti, predlagani v Beli knjigi, so predvsem, zaračunavanje uporabnine za uporabo infrastrukture (vključno z zunanjimi stroški prevoza, opredeljenimi kot stroški, povezani z nesrečami, onesnaževanjem zraka, hrupom in zastoji) in obdavčitvijo goriva.
Ključne besede: vlakovna pot, upravljalec javne železniške infrastrukture, dodelitev vlakovne poti, uporabnina
Objavljeno: 13.06.2010; Ogledov: 1880; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
REFORMA NA ŽELEZNICAH EU-MODELI VSTOPA NA TRG VOZNE POTI
Uroš Fišer, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pomen organiziranosti železniškega sistema v državah Evropske unije. Za primerjavo smo uporabili model organiziranosti železnic, v ZDA. Rešitev problema nekonkurenčnosti železnic v državah EU je v njihovem prestrukturiranje. Ob tem je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje med transportnimi nosilci. Poglavitnega pomena za liberalizacijo evropskih železnic je ločitev infrastrukture od prevozne dejavnosti. Oblikovala sta se dva trga: trg železniške prevozne poti in trg železniških transpornih storitev. Skupni imenovalec nove organiziranosti je, da je upravljalec infrastrukture bodisi samostojna družba v sestavi holdinga, bodisi stroškovni center, vendar z ločenim računovodstvom v enotnem železniškem podjetju. Organiziranost evropskih železnic teži k modelu, ki je vertikalno razdvojen, vendar so nekatere države še zmeraj ohranile določeno stopnjo vertikalne integracije v železniškem sektorju. Ekonomisti ponujajo tudi možnost horizontalnega razdvajanja, kar pomeni ločitev tovornega od potniškega prometa in izgradnjo vzporednih prog. Gospodarska uspešnost držav EU je v veliki meri odvisna od učinkovitosti prevoznega sistema, ki podpira trajnostno gospodarsko rast in družbeni razvoj. Transportiranje potnikov in blaga po železnici je eden glavnih instrumentov v boju proti zastojem, onesnaževanju okolja, globalnemu segrevanju in prometnim nesrečam. Železniški prevoz v Evropi je industrija, ki se orientira na prihodnost in se trudi ponuditi privlačnejši, dostopnejši, varnejši, čistejši, konkurenčnejši in bolj zanesljiv način prevoza. Inovacije in interoperabilnost so ključni dejavniki za uspeh evropskih železnic in za preskrbo industrije.
Ključne besede: Železniški sistemi, verikalna integracija, vloga železniških koridorjev, vertikalno razdvajanje, deregulacija železnic, evropska transportna politika, ločitev infrastrukture.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1526; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (316,93 KB)

8.
RAZVOJ SPLETNE REŠITVE ZA NADZOR OSEBNIH RAČUNALNIKOV V PODJETJU
Boštjan Vidic, 2011, diplomsko delo

Opis: Uspešnega poslovanja podjetja si brez Informacijske Tehnologije (IT) ne moremo več predstavljati. Za uspešno obvladovanje IT okolja v podjetju moramo imeti tudi vpogled v konfiguracijo strojne in programske opreme računalnikov, ki jih podjetje uporablja. Različni IT oddelki posegajo v konfiguracije in pogostokrat ne beležijo sprememb, ki jih izvedejo, tako da sčasoma brez ustreznega nadzora sprememb izgubimo resnično stanje, v katerem se naša IT oprema nahaja. V ta namen je podjetje Microsoft na podlagi nabora usmeritev, ki so združene v konceptu ITIL (Information Technology Infrastructure Library) izdelalo orodje za upravljanje konfiguracij z imenom Configuration Manager, ki spada v družino produktov System Center. Configuration Manager omogoča oddaljen dostop, upravljanje s popravki, distribucijo programske opreme, nameščanje operacijskih sistemov, zaščito mrežnega dostopa ter seznam programske in strojne opreme. Podatke pridobiva s pomočjo agentov, ki so nameščeni na računalnikih z Windows osnovanim operacijskim sistemom. Hrani jih v SQL podatkovni bazi. Mi smo te podatke uporabili in izdelali spletno aplikacijo za pregled nad konfiguracijo strojne in programske opreme delovnih postaj in strežnikov. Aplikacija oz. pripomoček je bil izdelan na pobudo oddelka za pomoč uporabnikom, ker je potreboval izpis strojne konfiguracije računalnika v danem trenutku zaradi zahtev uredb, ki jim je podjetje zavezano. Pomembni zahtevi za aplikacijo sta bili enostavnost in odzivnost. To smo dosegli s tehnologijami, ki smo jih uporabili v njihovih osnovnih oblikah. Poudariti je potrebno, da so se med razvojem aplikacije pojavile nove ideje. Upoštevali smo jih tako, da je pripomoček sproti rasel in pridobival na funkcionalnosti.
Ključne besede: • Informacijska Infrastruktura, • nadzor sprememb, • knjižnica IT Infrastrukture, • System Center Configuration Manager, • spletna aplikacija.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1713; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

9.
VZPOSTAVITEV IN VREDNOTENJE KATASTRA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
Matej Levstek, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi izjemne pomembnosti komunalne in druge gospodarske infrastrukture za celotno družbo je potrebno te objekte evidentirati. Sistem evidentiranja smo pri nas poimenovali Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. V diplomskem delu sem opisal zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, njegovo vzpostavitev in opisal proces evidentiranja. Izpostavil sem ključne udeležence v sistemu in posebej predstavil geodezijo, ki predstavlja temelj za evidentiranje. Na primeru sem opisal potek geodetske izmere vodovoda in priložil geodetski posnetek. V zadnjem delu naloge sem predstavil vrednotenje katastra gospodarske javne infrastrukture. Predstavil sem stroške, ki so temelj poslovanja vsake gospodarske organizacije in jih prikazal v digitalnem vodovodnem katastru.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, evidentiranje, kataster gospodarske javne infrastrukture, stroški…
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 2001; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

10.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 4673; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici