Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

VREDNOTENJE KAKOVOSTI PEDAGOŠKEGA DELA NA GIMNAZIJAH
Tamara Gerdej, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo, kako dijaki vrednotijo kakovost pedagoškega dela. V Sloveniji namreč ni enotnih vprašalnikov, ki bi pokazali vrednotenje pedagoškega dela na gimnazijah. Raziskovali smo, kateri kazalniki vrednotenja kakovosti pedagoškega dela so za dijake bolj in kateri manj pomembni. Zanimalo nas je tudi, kako dijaki na različnih gimnazijah vrednotijo kakovost pedagoškega dela. Na osnovi rezultatov smo prišli do zaključkov, da je vrednotenje kakovosti pedagoškega dela, v večji meri, na obeh gimnazijah enako. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se poglobili v delo učiteljev, kako naj bi njihovo delo potekalo, kakšne lastnosti bi moral imeti uspešen učitelj in kakšne metode naj bi uporabljal za podajanje učnih vsebin dijakom. V empiričnem delu smo opisali problemsko stanje in kazalnike, ki so v diplomskem delu predmet preučevanja in raziskovanja, ter jih razdelili na sklope. Anketirance smo prosili, naj ocenijo, kako pomemben je po njihovem mnenju posamezen kazalnik za vrednotenje kakovosti pedagoškega dela. Rezultate ankete smo analizirali s pomočjo SPSS-a, in sicer s t-testi. Po analizi raziskave smo rezultate prikazali v tabelah in grafih in prišli do novih spoznanj. Raziskava je vključevala gimnazijske dijake dveh gimnazij, in sicer dijake Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica in pa dijake Ekonomske gimnazije Kranj. Rezultati raziskave so pokazali, da dijaki Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica izmed 48 kazalnikov najbolj vrednotijo kazalnike: ''Na prošnjo dijakov določeno snov ponovi in dodatno razloži'', ''Jasno določi obseg snovi, ki pride v poštev pri preverjanju znanja'' in ''Opozori na poglavja ali učne vsebine, ki se na maturi pojavljajo pogosteje''. Na Ekonomski gimnaziji Kranj pa največjo povprečno oceno, pripisujejo kazalniku: ''Spoštuje dijake'', vsi že prej omenjeni kazalniki pa zasedajo drugo mesto. Vse te kazalnike so vrednotili na 4-stopenjski lestvici ocenjevanja oziroma strinjanja. Rezultati povedo, da si dijaki želijo pridobiti novo kakovostno znanje ter znanje tudi pokazati oziroma dokazati. Dijaki obeh gimnazij najmanj vrednotijo kazalnika: ''Uporablja metodo učenja z miselnimi vzorci'' in ''Pravočasno prihaja na učne ure in ne odhaja predčasno''. Vendar pa dijaki Ekonomske gimnazije Kranj najmanj ocenjujejo tudi kazalnik: ''Uporablja prosojnice in grafoskop''. Rezultati prikazujejo, da si dijaki želijo novosti in interaktivnosti, hkrati pa so nas presenetili rezultati o netočnosti. Na osnovi rezultatov raziskave smo pritrdili svoje osnovno raziskovalno vprašanje, ki se glasi: ''Ali gimnazijski dijaki Ekonomske gimnazije Kranj in Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica enako vrednotijo kazalce kakovosti pedagoškega procesa?'', kar pa smo že v naprej predvideli, saj vsi spremljajo pedagoški proces iz istega zornega kota.
Ključne besede: • kakovost pedagoškega dela • vrednotenje • učni proces
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2465; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,42 MB)

VREDNOTENJE KAKOVOSTI PEDAGOŠKEGA DELA VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV
Bogdan Mali, 2011, diplomsko delo

Opis: Temeljni raziskovalni problem diplomskega dela je vrednotenje kakovosti pedagoškega dela med univerzitetnimi študenti. Zaenkrat vrednotenje kakovosti pedagoškega dela na slovenskih fakultetah ne poteka na enak način, saj nimamo enotnih kazalcev, s katerimi bi merili kakovost. Cilj naše raziskave je bil torej ugotoviti tiste kazalce, ki so za univerzitetne študente najpomembnejši. V raziskavo so bili vključeni naključno izbrani študenti dveh fakultet. Na osnovi rezultatov smo zaključili, da je vrednotenje kakovosti pedagoškega dela na obeh fakultetah večinoma enako. Diplomsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se ukvarjali s pomenom vrednotenja kakovosti pedagoškega dela na fakultetah, poleg tega pa smo raziskovali tudi priporočene lastnosti in sposobnosti visokošolskih učiteljev. V empiričnem delu smo opisali problemsko stanje in kazalce vrednotenja kakovosti pedagoškega dela, ki smo jih razdelili po sklopih. Anketirani študenti so ocenili pomembnost posameznega kazalca za vrednotenje kakovosti pedagoškega dela, rezultate pa smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS, in sicer s T-testi. V anketiranje so bili vključeni univerzitetni študenti dveh fakultet. Študenti Fakultete za organizacijske vede izmed 61 vnaprej postavljenih kazalcev najvišje vrednotijo kazalec, ki se nahaja v sklopu Literaura in viri: »Navede, kje je predpisana literatura in kako dostopna so gradiva« in »Na začetku predavanj navede obvezno študijsko literaturo.« Študenti Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije pa najvišje vrednotijo kazalec, ki smo ga uvrstili v sklop Uporaba učnih pripomočkov, in sicer: »PowerPoint.« Rezultati so pokazali na precejšnjo enotnost vrednotenja kazalcev. V sklopu Sodelovanje s študenti smo našo hipotezo prvič. Drugič pa je bila hipoteza potrjena v sklopu Pomoč, usmerjanje, mentorstvo, kar pomeni, da statistično pomembne razlike med odgovori študentov obeh fakultet obstajajo. V vseh preostalih sklopih pa statistično pomembnih razlik nismo odkrili. Analiza rezultatov je pokazala, da smo naše uvodno raziskovalno vprašanje: »Ali univerzitetni študenti Fakultete za organizacijske vede in Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije enako vrednotijo kazalce kakovosti pedagoškega procesa,« potrdili, saj vsi spremljajo pedagoški proces z istega zornega kota.
Ključne besede: vrednotenje kakovosti pedagoškega dela, pedagoški proces, enotni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 08.07.2011; Ogledov: 2295; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh