1. Analiza onesnaženosti zraka z delci pm10 in drobnimi delci pm2,5 na območju slovenije v obdobju med 2019 in 2022Lia Čotar, 2024, diplomsko delo Opis: Onesnažen zrak je eden najbolj perečih problemov sodobnega časa, zato je kontrola koncentracije onesnažil ključna za doseganje želene kvalitete življenja. Nadzor kakovosti zraka v Sloveniji opravlja Javna agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in podatke redno objavlja na svoji spletni strani. Namen diplomske naloge je bil primerjati vrednosti onesnažil PM10 in PM2,5 v zraku v določenem časovnem obdobju. Analiza je bila izvedena na podlagi javno dostopnih podatkov na dveh merilnih mestih v Sloveniji, ki se razlikujeta po gostoti poselitve, reliefu in meteoroloških parametrih. Prvo merilno mesto je bilo prometno in urbano središče, drugo pa se je nahajalo v bližini večjega termoenergetskega objekta. Ugotovljeno je bilo, da se onesnaženost zraka s PM10 in PM2,5 tekom let zmanjšuje in da je onesnaženost s PM10 in PM2,5 večja na merilnem mestu z večjo gostoto poselitve, večjo količino prometa in manj ugodnim reliefom, ki otežuje izločanje onesnažil iz ozračja. Poleg tega je bila koncentracija delcev na obeh merilnih mestih najvišja pozimi, zaradi uporabe kurilnih peči v gospodinjstvih, ki so glavni vir izpustov, in najnižja poleti. Pandemija COVID-19 na zmanjšanje emisij delcev ni imela večjega vpliva.
Nazadnje je bila izvedena še SEM-EDS analiza filtrov. Najpogosteje zastopani elementi na obeh merilnih mestih so bili ogljik, kisik in silicij, pri čemer je bila koncentracija ogljika na prvem merilnem mestu več kot dvakrat večja, najbrž zaradi večje količine izpustov iz prometa. Ostali elementi so bili na obeh merilnih mestih zastopani v približno enakem razmerju in jih gre predpisati različnim naravnim in antropogenim procesom.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, kakovost, PM delci, SEM
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
2. Zaznavanje kakovosti šolskega življenja srednješolcev in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,70 MB) |
3. Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranjaHristina Chagorska, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
Ključne besede: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 6
Celotno besedilo (940,36 KB) |
4. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije.
Ključne besede: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Ključne besede: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 21
Celotno besedilo (967,50 KB) |
6. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Ključne besede: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1015,67 KB) |
7. Agentska javanska platforma za avtomatizacijo B2B e-poslovanja na osnovi Bayesovega modela vrednotenja QoS : doktorska disertacijaBojan Milić, 2024, doktorska disertacija Opis: Pričujoča raziskava obravnava vpliv kakovosti storitve na upravljanje oskrbovalnih verig (angl. Supply Chain Management). Association for Supply Chain Management definira upravljanje oskrbovalnih verig kot zasnovo, planiranje, izvajanje, spremljanje in nadzor aktivnosti v oskrbovalni verigi z namenom kreiranja neto vrednosti, izgradnje konkurenčne infrastrukture, ki omogoča sinhronizacijo ponudbe s povpraševanjem in vrednotenje globalne učinkovitosti. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature na področju upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah (angl. Supply Chain Quality Management) lahko sklepamo, da trenutno še ne obstaja univerzalna opredelitev upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah. Zato smo za potrebe raziskave definirali upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah kot obvladovanje medsebojnih poslovnih relacij vseh partnerjev v oskrbovalni verigi, ki skozi zagotavljanje kakovosti storitve (angl. Quality of Service) prispevajo h kakovosti celotne oskrbovalne verige. Pri tem izhajajo iz osredotočenosti na kupca, celovitega upravljanja kakovosti, strateškega načrtovanja in upravljanja znanja s pomočjo informacijske tehnologije ter integriranega upravljanja procesov.
Jedro vrednotenja kakovosti storitve v raziskavi predstavlja analitični Bayesov model vrednotenja kazalnikov kakovosti storitve, ki služi kot osnova za upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah. Okoli tega je zasnovana agentska javanska platforma za podporo B2B e-poslovanju. Programski agenti omogočajo avtomatizacijo e-poslovanja na osnovi ustreznih modelov obnašanja, komunikacijskih protokolov med agenti in ustrezne podporne baze znanja. Sestavljajo decentralizirano e-tržnico s storitvijo rumenih strani in porazdeljeno komunikacijsko strategijo za vzpostavljanje povezav med prostorsko in časovno razpršenimi entitetami. Obnašanje agentov, ki predstavljajo entitete oskrbovalne verige, narekuje uporabo metod in mehanizmov, ki so lastni avtonomnim informacijskim sistemom - porazdeljenost, avtonomno delovanje, samo-učenje in samo-konfiguracija. Skozi njihove modele obnašanja, ki izhajajo iz relacije ponudnik-odjemalec, so v okviru e-tržnice implementirane operacije za upravljanje oskrbovalne verige s podporo kakovosti storitve in baze znanja.
Agentska platforma e-tržnice je zasnovana v programskem jeziku Java na podlagi programskega ogrodja JADE. Deluje kot avtonomen sistem za B2B e-poslovanje s podporo odločanju na osnovi kakovosti storitve pri izvajanju operacij v oskrbovalni verigi. Njeno delovanje smo preverili sintetično skozi tipske scenarije upravljanja oskrbovalne verige kot tudi analitično s statistično analizo rezultatov na osnovi naključno generiranih vzorcev vhodnih podatkov. Na osnovi verifikacije in validacije e-tržnice lahko zaključimo, da je delovanje platforme skladno z definicijo upravljanja oskrbovalnih verig, rezultati pa skladni z Bayesovim modelom vrednotenja kakovosti storitve. Iz analize izvedenih eksperimentov izvira zaključek, da ima platforma pozitiven vpliv na kakovost storitve v oskrbovalnih verigah zaradi bolj informiranega odločanja in popolnoma sinhronega informacijskega toka.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, kakovost storitve (QoS), e-poslovanje, B2B, avtomatizacija, agenti, platforma
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,15 MB) |
8. Kakovost življenja pacientov s cirozo jeterAnita Lučić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ciroza jeter je globalni zdravstveni problem, ki bistveno vpliva na kakovost življenja posameznikov in zahteva velike napore zdravstvenega sistema. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati ustrezno literaturo ter raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov s cirozo jeter.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleščini v mednarodnih bazah ScienceDirect in CINAHL Ultimate/MEDLINE. Skupno smo pregledali 841 člankov. Izbrane raziskave smo nato vključili v podrobno analizo, jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov ter ocenili moč dokazov. Podatke smo nato prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav, ki smo jih razporedili v drugi, tretji, peti in sedmi nivo. Večina raziskav potrjuje izboljšanje kakovosti življenja pacientov s cirozo jeter zaradi izobraževalnih programov, rednega spremljanja, zdravstvenih izobraževanj ter uporabe določenih inštrumentov za merjenje kakovosti življenja. V nekaterih primerih pa so programi ali intervencije pokazali nevtralne ali negativne učinke.
Razprava in zaključek: Ciroza jeter je terminalna faza večine jetrnih obolenj, ki zaradi napredovanja bolezni in psihosocialnih dejavnikov negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Kljub potrebi po boljši podpori s strani zdravstvenega osebja ostaja učinkovitost programov za samoupravljanje izziv. Nadaljnje raziskave so potrebne za izboljšanje kakovosti življenja pacientov s cirozo jeter.
Ključne besede: kakovost, življenje, pacienti, ciroza, jetra.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 58
Celotno besedilo (704,54 KB) |
9. Kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodomLea Vodušek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak ščitnice je najpogostejša maligna bolezen endokrinega sistema. Pri večini bolnikov z rakom ščitnice se opravi tiroidektomija ali odstranitev ščitnice, po kateri bolniki največkrat še prejemajo radioaktivni jod. Namen zaključnega dela je raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo bolniki po terapiji z radioaktivnim jodom in kakšna je njihova kakovost življenja.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature na temo kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analizo zbranih raziskav smo predstavili v obliki evalvacijske tabele ter sintezo zbranih podatkov izvedli s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili pet raziskav. Najpogostejše težave in omejitve pri bolnikih z rakom ščitnice, ki so bili zdravljeni z radioaktivnim jodom, so bile depresija, diareja, kserostomija, disfagija, težave z dihanjem, bolečine in utrujenost. Ugotovili smo, da alopecija predstavlja najmanjšo težavo pri bolnikih, ki so prejeli terapijo z radioaktivnim jodom.
Razprava in zaključek: Po obsevanju bolnika z določenimi odmerki radioaktivnega joda je pomembno, da v domačem okolju bolnik upošteva navodila samoizolacije. Zdravljenje z radioaktivnim jodom izboljša preživetje bolnikov in omogoča dolgoletno preživetje ter kljub neželenim učinkom med in po zdravljenju dolgoročno pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
Ključne besede: rak ščitnice, kakovost življenja, radioaktivni jod
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 28
Celotno besedilo (870,06 KB) |
10. Kakovost spanja zdravstvenih dispečerjevLarisa Žula, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni dispečerji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne medicinske pomoči po telefonu, nudijo podporo in usmeritve kličočim v življenjsko ogrožajočih okoliščinah. Izmensko delo lahko pomembno vpliva na kakovost spanja, zato je bil namen zaključnega dela raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu pa kvantitativna metodologija. Podatki so bili pridobljeni z vprašalnikom Sleep Quality Scale (SQS), ki smo jih nato obdelali in analizirali s programom IBM SPSS Statistics 29. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 59 zdravstvenih dispečerjev. Cronbachova alfa anketnega vprašalnika je znašala 0,89. Rezultati so prikazali, da je 30 (50,80 %) zdravstvenih dispečerjev ocenilo svojo kvaliteto spanja kot slabo, 29 (49,20 %) pa kot dobro. Najvišje je bila ocenjena trditev Po spanju imam zbrane misli. (M = 1,81), med podlestvicami pa Dnevne motnje v delovanju. (M = 9,86). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je med udeleženci raziskave prevladovala slaba kakovost spanja. Izbrana tema je premalo raziskana, zato bi bilo treba v prihodnje, da bi lahko izboljšali kakovost spanja, bolje raziskati kakovost spanja zdravstvenih dispečerjev po svetu.
Ključne besede: Kakovost spanja, zdravstveni dispečerji, izmensko delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 36
Celotno besedilo (836,10 KB) |
