| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezanost med srečo in ekonomsko-socialnimi dejavniki v evropski uniji
Rok Vrban, 2018, magistrsko delo

Opis: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Ključne besede: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1024; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Economic growth and public indebtedness in the last four decades : is Portugal different from the othe PIIGS´ economies?
Ricardo Ferraz, António Portugal Duarte, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Portugal is a member of the group known by investors as ‘PIIGS’, countries characterised by having high public debt and weak economic growth. Using an extended time horizon, 1974–2014, this study seeks to empirically explore the relationship between economic growth and public debt in the PIIGS economies, particularly in the case of Portugal. Based on the estimation of linear regression models, it was concluded that in the last four decades there has been a negative relationship between economic growth and public debt in both cases, which is consistent with the literature. The negative relationship was even more pronounced in the case of the PIIGS than it was in the case of Portugal.
Ključne besede: economy, economic growth, Portugal, ‘PIIGS’, public debt
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (285,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
KRIZA V DRŽAVAH PIIGS TER NJEN VPLIV NA TURIZEM TEH DRŽAV
Žan Jug, 2014, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je zelo prizadela države PIIGS, nekatere nekoliko bolj nekatere nekoliko manj. Vsaka opisana država ima svoje ukrepe, s katerimi je zajezila oz. s katerimi poskuša zajeziti to finančno krizo. Finančna kriza je imela zelo velik vpliv na turizem in posledično na zmanjšanje turističnih prihodov in turističnih prihodkov. Pri analizi držav PIIGS sem opazil, da so večinoma največji upad turističnih prihodov in turističnih prihodkov zabeležile med leti 2009-2010, takoj po izbruhu finančne krize. Pri nekaterih državah je potem krivulja prihodov in prihodkov iz turizma zabeležila pozitivno rast, pri drugih pa je ostala negativna. Kljub temu, da je finančna kriza zelo vplivala na države PIIGS, je po večini turizem ostajal še naprej ključen za izhod iz finančne krize. Skupna točka državam PIIGS je turizem, ki se počasi pobira in bo en izmed ključnih sektorjev, ki lahko državo popelje iz finančne krize
Ključne besede: PIIGS, Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija, finančna kriza, turizem.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2014; Ogledov: 1145; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici