1. Podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih - Primer OFEM Maribor 2023Maruša Markuš, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti.
Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki.
Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost.
Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve. Ključne besede: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Prostovoljstvo na športnih prireditvah: študija primera EURO 2021 U21Amadeja Marovt, 2024, diplomsko delo Opis: Predstavitev in prikaz dela prostovoljcev na veliki športni prireditvi. Osredotočenje na pridobitev osnovnega profila prostovoljca, ki je sodeloval na športni prireditvi, ki je potekala v Sloveniji leta 2021 in sicer Evropsko prvenstvo 2021- U21 (EURO 2021-U21). Obravnavanje prostovoljcev s strani nogometnih organizacij, kot so Nogometna zveza Slovenije in UEFA. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na samo organizacijo dogodka in udeležbo prostovoljstva na njem. Analiza zadovoljstva prostovoljcev z organizacijo prostovoljnega dela na prireditvi. Ključne besede: Evropsko prvenstvo, U21, nogomet, prireditev, prostovoljstvo, prostovoljci, epidemija, covid-19 Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 737; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,53 MB) |
3. Upravljanje prostovoljcev v igralski skupini viteza gašperja lambergarjaAmon Lavtar, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava upravljanje s človeškimi viri igralske skupine Gašperja Lambergarja, katere člani so prostovoljci. Na kratko je povzeta zgodovina prostovoljnega dela in načinov upravljanja z ljudmi znotraj prostovoljnih društev. Analiziran je pregled delovanja prostovoljnih društev skozi zakonodajni vidik na območju Republike Slovenije.. Upravljanje prostovoljcev danes predstavlja izziv, saj delo bazira na neplačanem delu in zavzetosti posameznikov, kar velikokrat otežuje koordinacijo vseh članov prostovoljnega društva. S tem problemom se srečuje tudi vodstvo igralske skupine Gašperja Lambergarja, ki skuša na različne načine pridobiti nove člane, jih obdržati in čim bolj zmanjšati njihovo fluktuacijo. V ta namen je bila znotraj magistrskega dela opravljena raziskava, kjer so bili izvedeni intervjuji z vodstvom igralske skupine Gašperja Lambergarja in intervjuji z vodji drugih prostovoljnih društev, ki se ukvarjajo s sorodnimi aktivnostmi. Rezultati analize intervjujev so pokazali, da rešujejo prostovoljska igralska društva svoje probleme na podoben način. Na podlagi tega so v sklopu ugotovitev podani predlogi za izboljšanje managementa društva. Ključne besede: društva, prostovoljstvo, teater, organizacija, management Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 46
Celotno besedilo (933,12 KB) |
4. Mladi in prostovoljstvo v lokalnih turističnih društvih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaVanessa Šuler, 2022, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo obravnavali prostovoljstvo mladih in njihovo motivacijo za vključevanje v lokalna turistična društva. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitve in oblike prostovoljstva, pomen prostovoljstva v družbi in v Sloveniji ter vključevanje mladih v prostovoljstvo. Opisali smo motive in motivacijske dejavnike, ki vplivajo na posameznika, razliko med intrinzično (notranjo) in ekstrinzično (zunanjo) motivacijo ter teorijo samodoločenosti. V nadaljevanju pa smo se bolj podrobneje posvetili turizmu kot prostovoljni dejavnosti in predstavili področja delovanja Turistične zveze Slovenije in lokalnih turističnih društev ter vključevanje mladih v prostovoljske dejavnosti le teh. V empiričnem delu smo opravili anketno raziskovanje med študenti Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, kjer smo ugotovili, da se študenti v povprečju strinjajo, da imajo turistična društva pomembno vlogo v lokalnem okolju, a je manj kot petina anketiranih študentov turizma že sodelovala v prostovoljski dejavnosti v okviru turističnih društev. Rezultati sicer potrjujejo, da višje, kot študent ocenjuje vlogo prostovoljstva v družbi, bolj je motiviran za prostovoljsko delo v turističnem društvu. Študentje v povprečju najbolj prepoznajo pomanjkanje časa kot oviro pri prostovoljnem delu v lokalnih turističnih društvih, sledi pomanjkanje informacij ter dislociranost študentskega življenja od stalnega prebivališča. S pomočjo ugotovitev smo podali napotke za nadaljnji razvoj prostovoljstva mladih v lokalnih turističnih društvih. Ključne besede: Mladi, lokalna turistična društva, prostovoljstvo, prostovoljstvo v turizmu, prostovoljski turizem, motivacija, Turistična zveza Slovenije Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitalaNina Simonič, 2021, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost. Ključne besede: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1330; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,58 MB) |
6. Stališča občank in občanov Občine Vodice o gasilcih in gasilskih organizacijah : magistrsko deloUrban Koglar, 2020, magistrsko delo Opis: Vsesplošno je znano, da so v Sloveniji gasilci nepogrešljiv del vsake skupnosti, saj ima skoraj vsaka vas svoje gasilsko društvo. Gasilci zelo veliko in zavzeto delajo, sodelujejo in vlagajo v skupnost, v kateri delujejo. Vemo, da vsakomur nesebično pomagajo. Za gasilce je vsakdo enakovreden, kar pomeni, da se ne ozirajo na spol, raso, vero, barvo kože ali socialni položaj. Med posredovanjem v intervenciji so pogosto tudi v čustveno oporo prizadetim posameznikom ali skupinam ljudi. Če povzamemo našteto, gasilci delajo z ljudmi in za ljudi. Rešujejo življenja in premoženje, omogočajo fizično, psihično in tudi socialno pomoč (zbiralne akcije, različne fundacije). Gasilci ne delujejo samo aktivno v danem trenutku (ob pozivu), ampak tudi preventivno, k čemur so vštete številne preventivne akcije, ki so prednostna naloga vsakega društva. Z njimi poskušajo ozaveščati ljudi in tako ustvariti varnejše okolje za življenje vsakega posameznika. Njihovo specifično delo nujno potrebuje in zahteva močno povezanost in sodelovanje med gasilci in ljudmi, torej s skupnostjo. Zaznali smo, da te povezanosti in sodelovanja ni oziroma ga je zelo malo. Prav to smo preverjali z raziskovalno nalogo na temelju vprašalnika. Anketirali smo na območju vseh šestih društev. Rezultati so pokazali, da ljudje podpirajo gasilce in si želijo več njihove prisotnosti. Kritični so do občine, saj menijo, da ta gasilcem ne namenja dovolj denarja. Rešitev za zaznano problematiko je organiziranje druženj in dogodkov. Potrebno je tesnejše sodelovanje med gasilci, krajani in občino. Ključne besede: magistrska dela, gasilci, gasilske organizacije, prostovoljstvo, Občina Vodice, lokalna skupnost Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 871; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,42 MB) |
7. Analiza spletne platforme WWOOF Canada in njeno prileganje slovenskim razmeram, ter možnosti izboljšavUrška Kores, 2020, magistrsko delo Opis: V želji, da bi ljudem ponovno približali naravo ter jim ponudili možnost spoznavanja drugačnega načina življenja, ki temelji na samozadostnosti in bolj trajnostnem načinu življenja, se je razvila organizacija in z njo spletna platforma WWOOF (angl. WorldWide Opportunities on Organic Farms). Ta po vsem svetu predstavlja povezavo med posamezniki (prostovoljci) in ekološkimi kmetijami, s čimer želi povečati zavedanje o pomenu samooskrbe in ekološko pridelane hrane. V magistrskem delu zato najprej podajamo definicijo samooskrbe in ekološkega kmetovanja ter podrobneje predstavljamo WWOOF.
V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja vse večja potreba po vzpostavitvi samostojne spletne platforme WWOOF Slovenia. Iz tega razloga v magistrskem delu proučujemo smiselnost uporabe enotne spletne platforme WWOOF v Sloveniji, ki temelji na platformi WWOOF Canada, ter iščemo možnosti za izboljšave. V drugem delu zato podrobneje predstavljamo našo glavno temo, torej analizo spletne platforme WWOOF Canada. Ker pa je za njeno uspešno izvedbo potrebnega tudi nekaj teoretičnega znanja, v tretjem poglavju najprej predstavljamo splošne korake za načrtovanje spletne platforme, katerim nato sledimo pri sami analizi. Ta je bila izvedena na podlagi predstavljenih teoretičnih osnov, pregleda treh drugih platform, ki ponujajo podobne ali enake vsebine, ter izvedbe intervjujev. S pomočjo izbranega vzorca, ki je zajemal kmetije po Sloveniji, smo dobili vpogled v problematiko potrebe po vzpostavitvi lastne spletne platforme v Sloveniji ter prišli do nekaterih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje. Ključne besede: spletna platforma, WWOOF, WWOOF Canada, samooskrba, ekološko kmetovanje, prostovoljstvo Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 847; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,40 MB) |
8. Altruizem in motivacija za prostovoljstvo: razlike med spoloma in med starostnimi skupinamiŠpela Rožman, 2020, magistrsko delo Opis: Namen te študije je bil ugotoviti razliko v izraženosti altruizma med prostovoljci in neprostovoljci, povezanost altruizma s šestimi motivi motivacije za prostovoljstvo, tj. motivom zaščite, vrednot, kariere, družbe, razumevanja in izboljšave. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike v izraženosti motiva kariera in vrednote med starostnimi skupinami, povezava motiva kariere s starostjo in razlike v izraženosti vseh šestih motivov glede na spol. V vzorcu je bilo 109 udeležencev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine in glede na njihovo aktivno vključenost v prostovoljstvo. Uporabljena sta bila Samoocenjevalna lestvica altruizma (The Self-Report Altruism Scale), Vprašalnik prostovoljstva (Volunteer Functions Intentory) in vprašalnik demografskih podatkov. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci bolj izražen altruizem kot neprostovoljci in da se altruizem pozitivno povezuje z motivom vrednot in motivom družbe. Med mlajšimi je bolj izražen motiv kariera kot med starejšimi, ta motiv pa se negativno povezuje s starostjo. Ženske dosegajo višje rezultate pri vseh motivih za motivacijo kot moški. Ključne besede: prostovoljstvo, altruizem, spol, starostne skupine, funkcionalna teorija Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 1438; Prenosov: 256
Celotno besedilo (591,47 KB) |
9. Prostovoljstvo in zaposljivost mladih v SlovenijiPetra Krajnik, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezanost med ukvarjanjem s prostovoljskimi aktivnostmi in višjo stopnjo zaposljivosti mladih. V teoretičnem delu smo predstavili splošna teoretična izhodišča o prostovoljstvu in zaposljivosti mladih ter se osredotočili na dosedanje raziskave o povezavi med prostovoljstvom in zaposljivostjo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate naše raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Slovenska mladina 2018/2019 (n = 1014) in delno strukturiranih intervjujev (n = 20). Ugotovili smo, da se v Sloveniji približno 11 % mladih pogosto ali zelo pogosto ukvarja s prostovoljstvom. Za prostovoljstvo se odločajo v glavnem zaradi osebnih vzgibov (reference, nove izkušnje in znanja), manj pa zaradi altruističnih razlogov. Tisti, ki se s prostovoljstvom ukvarjajo, opažajo predvsem pozitivne učinke prostovoljnega dela (osebna in profesionalna rast posameznika, nove izkušnje in širjenje socialne mreže). Poleg tega smo ugotovili, da v našem raziskovalnem vzorcu obstaja pozitivna povezanost med prostovoljstvom in boljšo zaposljivostjo. Rezultati intervjujev kažejo, da ima lahko prostovoljstvo na pridobitev zaposlitve neposreden ali posreden vpliv. V prvem primeru gre lahko na primer za zaposlitev v instituciji, kjer so mladi opravljali prostovoljno delo, v drugem pa za zaposlitev kot posledico izkušenj, ki jih je mlada oseba pridobila v okviru prostovoljstva. Rezultati analiz kažejo, da je med tistimi, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, verjetnost brezposelnosti nekoliko nižja. Ni pa se potrdilo predvidevanje, da se prostovoljci v večji meri zaposlujejo na področju lastnega strokovnega izobraževanja. Ključne besede: prostovoljstvo, zaposljivost, mladi, Slovenija Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 2002; Prenosov: 266
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Management neprofitnih organizacijMaja Knežević, 2019, magistrsko delo Opis: Neprofitne organizacije so organizacije, ki v sodobnem svetu zavzemajo iz leta v leto pomembnejše mesto. Gre za nadvse raznolike organizacije, ki jih je velikokrat težko razlikovati od profitno usmerjenih organizacij. Osnovni smisel njihovega obstoja predstavlja delovanje v splošne družbeno koristne namene in ne ustvarjanje dobička, kot je to cilj pri profitno usmerjenih organizacijah.
Temeljna naloga managementa je enaka tako v neprofitnih kot tudi v profitno usmerjenih organizacijah. Management načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delovanje pripadnikov organizacije na način, da organizacija uspešno ter učinkovito dosega cilje, ki so bili določeni s strani lastnikov, ustanoviteljev, oblasti, članov.
Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. To sta teoretični in empirični. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena pojma management neprofitne organizacije ter neprofitna organizacija, v empiričnem delu pa smo predstavili management dveh neprofitnih in hkrati tudi nevladnih organizacij. To sta Zveza prijateljev mladine Slovenije ter Rdeči križ Slovenije. S pomočjo primerjalne analize smo prikazali razlike in podobnosti njunega managementa. Ključne besede: neprofitne organizacije, nevladne organizacije, management, organizacija, društvo, ustanova, zavod, podjetje, prostovoljstvo, financiranje, družbeni interes, dobrodelnost Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1964; Prenosov: 343
Celotno besedilo (1007,93 KB) |