1. |
2. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa turističnih nastanitevTomi Špindler, Maja Turnšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ogljični odtis je postal ključno merilo za prispevek organizacij k boju proti podnebnim spremembam. Stavbni fond, ki vključuje različne vrste stavb, je prepoznan kot sektor z največjim potencialom za prihranke energije. Nastanitve imajo med vsemi oblikami turističnih aktivnosti največji potencial za najhitrejše spremembe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Slovenija v Strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznava potrebo po zmanjšanju emisij, ki jih povzroča turizem, in sicer z uvajanjem bolj trajnostnih pristopov. Trije scenariji razvoja turizma nakazujejo različne poti, pri čemer je izpostavljeno, da so nastanitve ključne za hitrejše zmanjšanje ogljičnega odtisa. Predlagami ukrepi so investicije v bolj energetsko učinkovito opremo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in ozaveščanje zaposlenih ter gostov o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter drugi. Pri tem je pomembno spremljanje ogljičnega odtisa na ravni ponudnika, na ravni opreme stavb ter spremljanje porabe energije na ravni posameznika. Pomembno je, da se vsak deležnik zaveda svoje vloge pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter se sprejmejo ustrezni ukrepi na vseh nivojih. To lahko vodi v bolj trajnostno in okolju prijazno turistično dejavnost, ki prispeva k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: nastanitve, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, stavni fond, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (552,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izraba jamske infrastrukture za potrebe shranjevanja energije v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o. : magistrsko deloJan Hudobreznik, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je preučena možnost ponovne uporabe rudniške infrastrukture Premogovnika Velenje (PV) za shranjevanje električne energije s pomočjo gravitacijskega hranilnika energije (GHE). V kontekstu postopnega zapiranja rudnika in potrebe po prestrukturiranju regije se kot ena izmed strateških rešitev ponuja tehnološka implementacija sistemov za shranjevanje energije v opuščene ali opuščajoče se vertikalne jaške, ki so bili prvotno namenjeni prezračevanju. Na podlagi študije izvedljivosti, izdelani v okviru tega magistrskega dela, so analizirani tehnični, ekonomski in sistemski vidiki vgradnje gravitacijskega sistema z eno ali več utežmi ter primerjani z značilnostmi litij-ionskih hranilnikov električne energije, ki predstavljajo komercialno uveljavljeno alternativo. Ocenjeni so kapitalski (CAPEX) in obratovalni stroški (OPEX), preverjena je primernost rudniških jaškov ter analizirane možnosti financiranja iz javnih virov. Rezultati potrjujejo tehnično izvedljivost projekta, medtem ko je ekonomska upravičenost gravitacijskega sistema v veliki meri pogojena z dostopom do podpornih mehanizmov. Primerjava z litij-ionskimi sistemi dodatno osvetli ključne prednosti in omejitve posamezne tehnologije glede na stroškovno učinkovitost, življenjsko dobo, okoljski vpliv ter možnosti integracije v obstoječe energetsko okolje.
Ključne besede: Gravitacijski hranilnik energije, energetski prehod, rudniška infrastruktura, študija izvedljivosti, obnovljivi viri energije, razogljičenje, podzemno shranjevanje energije
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,72 MB) |
4. Analiza upokojitvenih pričakovanj v združenih državah amerikeKlemen Sodec, 2025, diplomsko delo Opis: Upokojitev je obdobje, ki ga dočaka delavec ob koncu delovne dobe. Da pa bi ohranil življenjski standard iz aktivnega delovnega obdobja, mora svojo upokojitev načrtovati že v letih pred upokojitvijo. Na upokojitvena pričakovanja ameriških potrošnikov vplivajo gospodarski, socialni, politični in drugi dejavniki, ki lahko odigrajo ključno vlogo pri načrtovanju upokojitve. Da bi se posameznik čim bolje pripravil na obdobje po upokojitvi, izbira med različnimi naložbami in dodatnimi viri dohodkov, ki bi mu v obdobju po upokojitvi prinesli dodatna denarna sredstva.
V empiričnem delu diplomske naloge smo se bolj podrobno ukvarjali z upokojitvenimi pričakovanji ameriških potrošnikov. Tako smo Američane razdelili po demografskih skupinah glede na spol, stopnjo izobrazbe, višino dohodka in na starostne skupine. V opazovanem obdobju je na upokojitvena pričakovanja močno vplivala kriza Covid-19, ki je upokojitvena pričakovanja marsikateremu Američanu postavila na glavo.
Glavna spoznanja so bila, da delež ljudi, ki pričakujejo, da bodo zaposleni po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti, upada, kriza Covid-19 pa je povzročila porast deleža ameriških potrošnikov, ki pričakujejo, da bodo zaposleni za polni delovni čas po dopolnjenem 62. in 67. letu starosti.
Ključne besede: upokojitev, upokojitvena pričakovanja, viri dohodkov, pokojnina, zdravstveno zavarovanje, vpliv krize Covid-19 na upokojitvena pričakovanja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (993,54 KB) |
5. Analiza trga električne energije v izbranih državah eu in ocena možnosti zamenjave dobaviteljev električne energijeTinka Petrič, 2025, diplomsko delo Opis: Energetika kot kompleksna gospodarska panoga vključuje proizvodnjo, distribucijo in porabo električne energije, ki je ključni dejavnik sodobnega življenja. V diplomskem delu raziskujem trg električne energije z analizo izbranih držav (Slovenija, Nemčija, Madžarska, Francija in Finska). Zanima me vpliv deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije (OVE), na ceno električne energije in kako se ti dejavniki med seboj povezujejo. Uporabljam Pearsonov koeficient korelacije, da analiziram moč povezave med spremenljivkama, kar omogoča podrobnejši vpogled v to dinamiko. Temeljni zaključki naloge kažejo, da večji delež električne energije, proizvedene iz OVE, v proizvodnji električne energije lahko vpliva na cene električne energije in tudi postavlja temelje za dolgoročno trajnostno oskrbo. Kljub temu pa v nekaterih državah višji delež električne energije, proizvedene iz OVE, vodi do višjih cen električne energije, kar lahko vpliva na konkurenčnost dobaviteljev.
Trajnostna naravnanost Evropske unije dodatno podpira ta prizadevanja, saj nalaga obveznost doseganja ambicioznih ciljev, ki se osredotočajo na povečanje deleža OVE v proizvodnji električne energije in prehod na brezogljično oskrbo energetskega sistema do leta 2050. Ti cilji usmerjajo politike držav članic in vplivajo na razvoj energetskih trgov, kar dodatno krepi pomen raziskovanja povezave med deležem električne energije, proizvedene iz OVE, in cenami električne energije v različnih državah.
Poleg analize trga se v nalogi osredotočam tudi na ozaveščenost potrošnikov o možnostih zamenjave dobaviteljev električne energije ter na analizo obstoječih dobaviteljev na slovenskem trgu. Z raziskavo želim prispevati k razumevanju, na podlagi katerih dejavnikov potrošniki sprejemajo odločitve o izbiri dobavitelja električne energije.
Ključne besede: Energetika, dobavitelji električna energija, potrošniki, primarni viri energije, cene, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,30 MB) |
6. Ekonomsko-tehnični možnosti izvedbe sončne elektrarne v večstanovanjskih objektihMatic Kralj, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava investicijo v sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi na izbrani lokaciji. V Sloveniji so lastniške sončne elektrarne pretežno nameščene na enodružinskih hišah, kar prebivalce večstanovanjskih objektov postavlja v slabši položaj. Zaradi prostorskih omejitev, lastniških razmerij in upravljavskih izzivov je vključevanje večstanovanjskih skupnosti v energetski prehod bistveno zahtevnejše. V nalogi so analizirane pravne možnosti izvedbe skupnostnih sončnih elektrarn, energijska razmerja ter finančne obveznosti, ki izhajajo iz takšnih projektov. Na podlagi realnih podatkov o sončnem obsevanju je ocenjena upravičenost naložbe, pri čemer so upoštevane povprečne vrednosti sončnega sevanja za štiri letne čase, zmanjšane za 15 % zaradi izgub ob oblačnih dneh. Analiza temelji na dejanski porabi električne energije v štirih gospodinjstvih v letu 2023 ter primerjavi stroškov po višji in nižji tarifi. Sledi izračun dobe vračanja investicije ob upoštevanju vseh ključnih dejavnikov. Namen naloge je prikazati energetsko in ekonomsko upravičenost postavitve sončne elektrarne v večstanovanjskem okolju.
Ključne besede: sončna elektrarna, poraba po stanovanjskih enotah, proizvedena energija, izračun povrnjene investicije, obnovljeni viri.
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. Uspešnost filmskih produkcijskih podjetij v Sloveniji : diplomsko deloLan Portir, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomi smo analizirali poslovanje treh slovenskih produkcijskih podjetij. Zanimalo nas je, kako uspešna so bila pri obvladovanju svojih finančnih virov, ustvarjanju dobička, ohranjanju plačilne sposobnosti in doseganju gospodarnosti, donosnosti in produktivnosti. Analizirali smo tudi vire financiranja zadnjih celovečernih filmov teh podjetij, s čimer smo želeli ugotoviti, kako sposobna so bila pri zagotavljanju financiranja teh filmov. Ugotovili smo, da so bili zadnji celovečerni filmi financirani z javnimi sredstvi, ki jih je v največjem deležu zagotavljal Slovenski filmski center. Ugotavljamo, da je v Sloveniji potrebno izboljšati pogoje za slovenski film, kar je nujno za krepitev produkcije in mednarodno širitev slovenskih filmov.
Ključne besede: slovenska filmska produkcijska podjetja, poslovna uspešnost, filmska industrija, viri financiranja, Slovenski filmski center
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (747,03 KB) |
8. Energetska prihodnost slovenije: ali je jedrska energija odgovor na energetsko krizo?Gašper Spreitzer, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe jedrske energije kot možne rešitve za energetsko krizo v Sloveniji, s poudarkom na analizi javnega mnenja in primerjavi z evropskimi državami. Slovenija trenutno pridobiva velik delež električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), hkrati pa se razpravlja o izgradnji drugega bloka NEK2, ki naj bi prispeval k dolgoročni energetski samooskrbi in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu so stališča javnosti razdeljena, kar predstavlja izziv za načrtovanje energetske prihodnosti.
Namen dela je analizirati javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje te tehnologije, ter primerjati stanje z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so se odločile za opustitev jedrske energije z različnimi posledicami za okolje in energetsko varnost.
Uporabljena metodologija temelji na kombinaciji analize obstoječe literature, uradnih podatkov, medijskih virov in anketnih rezultatov. Med pomembnejše vire sodijo raziskave Evropske investicijske banke, Eurobarometra, znanstveni članki iz revij Energy Policy in arXiv ter domači viri, kot so GEN energija, NEK in Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji.
Glavni izsledki kažejo, da je javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije tej v zadnjem času bolj naklonjeno, zlasti med mlajšimi in bolje izobraženimi prebivalci. Kljub temu obstajajo pomisleki glede varnosti, ravnanja z odpadki in dolgoročnih ekonomskih stroškov. V evropskem prostoru je zaprtje jedrskih elektrarn pogosto vodilo v povečano uporabo fosilnih goriv, kar je negativno vplivalo na okolje.
Zaključki naloge poudarjajo potrebo po transparentnem komuniciranju s prebivalstvom, spodbujanju izobraževanja o energetskih virih in celovitem pristopu k oblikovanju energetske politike. Priporočila vključujejo vzpostavitev učinkovitega civilnega družbenega nadzora nad velikimi energetskimi projekti, nadaljnje raziskave o družbeni percepciji tehnologij ter spremljanje okolijskih in ekonomskih učinkov različnih energetskih scenarijev.
Ključne besede: jedrske elektrarne, preskrba z električno energijo, nizkoogljični viri energije, vplivi na okolje, javno mnenje o jedrski energiji
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (886,60 KB) |
9. Sinteza in uporaba magnetnih nanodelcev, funkcionaliziranih s polisaharidom, za adsorpcijo strateških kovin : magistrsko deloLaura Furman, 2025, magistrsko delo Opis: Strateške kovine, med katere spada tudi baker, predstavljajo ključne surovine v sodobni industriji, zlasti pri razvoju elektronskih in električnih naprav. Zaradi omejenih naravnih virov in naraščajočega povpraševanja postaja njihovo pridobivanje iz sekundarnih virov, kot so elektronski in električni odpadki (e-odpadki), vse pomembnejše. Ena izmed obetavnih metod na tem področju je magnetna nanohidrometalurgija (MNHM), ki združuje hidrometalurške postopke z nanotehnologijo in temelji na adsorpciji kovinskih ionov z uporabo funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev.
V magistrskem delu smo sintetizirali magnetne nanodelce (MNPs), funkcionalizirane z λ-karagenanom (λ-CARR), naravnim polisaharidom, z namenom učinkovite adsorpcije strateških kovin iz vodnih raztopin, kjer adsorpcijska mesta predstavljajo sulfatne skupine. Kristalno strukturo nanoadsorbenta smo okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), njegovo morfologijo in velikost pa določili s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Površinsko kemijo magnetnih nanodelcev, prevlečenih z λ-CARR, smo kvalitativno analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (ATR-FTIR), ter podrobneje z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in meritvami ζ-potenciala smo ovrednotili velikost delcev in njihov površinski naboj. Količino vezanega polisaharida na površini nanodelcev smo določili s termogravimetrično analizo (TGA), magnetne lastnosti pa preverili z vibracijskim vzorčnim magnetometrom (VSM).
Razviti magnetni polisaharidni nanoadsorbent (MNPs@CARR) je pokazal potencial za odstranjevanje bakrovih ionov. Preučili smo vpliv različnih parametrov na adsorpcijsko učinkovitost, in sicer: maso adsorbenta, pH-vrednost raztopine, začetno koncentracijo Cu²⁺, kontaktni čas, temperaturo ter možnosti regeneracije in ponovne uporabe adsorbenta. Koncentracijo bakrovih ionov smo določali s kolorimetrično metodo s pomočjo fotometra. Kot optimalne pogoje za odstranjevanje Cu²⁺ z MNPs@CARR smo določili: γ (Cu2+) = 1,3 mg L−1, V= 20 mL, pH=6, T = 298 K, 20 mg adsorbenta, kontaktni čas=2 h, pri čemer smo dosegli 84,6 % učinkovitost odstranjevanja. Pri teh pogojih je MNPs@CARR po štirih ciklih regeneracije ohranil približno 60 % začetne adsorpcijske zmogljivosti. Rezultati nakazujejo, da je sintetiziran nanomaterial primeren za trajnostno obdelavo in predelavo strateških in kritičnih kovin (Al, Sr, B) iz sekundarnih virov, kot so tiskana vezja mobilnih telefonov.
Ključne besede: magnetni polisaharidni nanoadsorbent, strateške kovine, baker, predelava kovin, e-odpadki, magnetna nanohidrometalurgija, trajnostno ravnanje z viri
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (5,05 MB) |
10. Energetska skupnost s sončno elektrarnoManca Kerkoč, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan koncept energetske skupnosti s sončno elektrarno kot trajnosten model samooskrbe, spodbujanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pojasnjeni so osnovni pojmi, vrste skupnosti, njihove prednosti in slabosti ter primeri iz Slovenije. Obravnavana je povezava med nihanjem borznih cen električne energije, finančnimi prihranki sončne elektrarne in pregled slovenske zakonodajne podlage energetskih skupnosti. V nadaljevanju so pojasnjeni okoljski, ekonomski in družbeni vidiki ter glavni izzivi skupnosti. Raziskovalni del zajema samooskrbno skupnost v Budanjah s podrobno analizo prihrankov izbranega člana skupnosti in primerjavo glede na pričakovane prihranke.
Ključne besede: energetska skupnost, sončna elektrarna, samooskrba, obnovljivi viri energije, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,13 MB) |
