| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 111
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza pi-konjugiranih polimernih pen z različnimi reakcijami kondenzacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tadej Jeršič, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo Schiffove bazne kondenzacije med substituiranim tereftaldehidom in 1,4-fenildiaminom za pripravo poliHIPE materialov na osnovi poliazometinov. Π-konjugirane poliHIPE pene smo pripravili s polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije). Sintetizirane polimere smo očistili s Soxhlet ekstrakcijo z metanolom. Uspešnost organo-katalizirane sinteze poliazometinov smo preverili s spektroskopskimi tehnikami kot so FTIR analiza, UV-Vis DRS analiza in 13C CP/MAS NMR spektroskopijo v trdnem. Morfološke lastnosti smo preverili z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). S He-piknometrijo smo določili gostoto in določili poroznost polimera. Informacije o porazdelitvi por in specifični površini smo dobili z dušikovo fizisorpcijo.
Ključne besede: Schiff-bazna kondenzacija, π-konjugirani polimeri, vpliv substituente, poliHIPE, karakterizacija polimerov
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

2.
Hiperzamreženje polihipe materialov z uporabo tiol-en klik kemije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Vitan Šlamberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena priprava poroznih polimerov na osnovi 2-etilheksil akrilata (EHA) in različnih zamreževal (divinil adipat (DVA), etilen glikol dimetakrilat (EGDMA), 1,4 – butandiol divinil eter (BDVE)) z uporabo polimerizacije v emulziji z visokim deležem notranje faze oz. HIP emulziji. Kopolimere smo pripravili v različnih razmerjih EHA in zamreževala, pri čemer smo dodali še surfaktant PEL 121 in iniciator AIBN. Poleg prej naštetih komponent, ki sestavljajo kontinuirno fazo, smo dodali še 80 vol.% vodne faze, ki je bila 1,78-% vodna raztopina CaCl2. Sintetizirane polimere smo hiperzamrežili z uporabo radikalskega hiperzamreženja in tiol-en hiperzarmeženja z di- in tri-tiolom z namenom povišanja specifične površine. Pri treh od devetih sintetiziranih polimerih smo opazili poliHIPE strukture z uporabo vrstične elektronske mikroskopije, pri ostalih pa smo opazili bikontinuirno morfologijo. Specifične površine polimerov so bile izmerjene z uporabo porozimetrije na podlagi modela BET, in sicer do 9,02 m2/g, kar je predstavljalo približno 1,5-kratno povišanje specifične površine zaradi hiperzamreženja z di-tiolom.
Ključne besede: poliHIPE, hiperzamreženje, polimerizacija, porozni polimeri, tiol-en
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija amino funkcionaliziranega akrilamida kot prekurzorja za inteligentne polimere : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Kogal, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo z nukleofilno acilno substitucijo sintetizirali funkcionalizirane akrilamide, ki so predstavljali osnovno monomerno enoto za nadaljno polimerizacijo. Reakcija sinteze monomerov je potekla med enim aminom in enim kislinskim kloridom. Za amine smo uporabljali etilen diamin (EDA), tris(2 aminoetil) amin (TAEA) ali bis(2-hidroksipropil) amin (BHPA), za kislinske kloride pa smo izbrali akriloil klorid (ACl) ali metakriloil klorid (MACl). Reaktante smo raztopili v topilu diklorometan (DCM), ob prisotnosti trietilamina (TEA). Nato smo produkte reakcij uporabili kot monomere pri prosti radikalski polimerizaciji. Polimerizacijo smo izvajali v masi ob prisotnosti termičnih iniciatorjev α,α' azobisizobutironitrila (AIBN) oziroma kalijevega peroksidisulfata (KPS). Uspešnost sinteze monomerov, torej kemijsko strukturo, smo preverili s pomočjo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (FTIR) in spektroskopije jedrske magnetne resonance (NMR), medtem ko smo polimere okarakterizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Produkti, ki so bili sintetizirani z metakriloil kloridom so se izkazali za uspešne pri sintezi monomerov in tudi pri polimerizaciji. Nadaljni razvoj takšnih materialov bi ogromno doprinesel na področju bioloških aplikacij, predvsem pri celičnem inženiringu in na področju odzivnih materialov.
Ključne besede: amino funkcionaliziran akrilamid, nukleofilna substitucija, radikalska polimerizacija, polimeri, FTIR, NMR
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

4.
Celostno vrednotenje življenjskega cikla plastičnih tokov v Sloveniji z vidika vplivov na okolje : magistrsko delo
Asja Frangež, 2023, magistrsko delo

Opis: Močna porast proizvodnje različnih izdelkov na osnovi različnih plastičnih materialov povečuje tudi nastajanje plastičnih odpadkov, kar ustvarja nove izzive, saj se različni plastični materiali različno reciklirajo oz. zaključujejo svoj življenjski cikel. Kljub temu, da Slovenija že dosega cilj 55 % recikliranja plastične embalaže do leta 2030, pa za oceno vplivov plastike na okolje skozi njen celotni življenjski cikel v Sloveniji še ni bilo opravljene raziskave. Analiza materialnega toka plastike v Sloveniji zajema zadnje statistično leto, tj. 2021. Študija magistrske naloge predstavlja LCA analizo (Analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment) plastičnih tokov, ki obsegajo 8 vrst plastičnih polimerjev (LDPE, HDPE, PVC, PET, PUR, PP, PS in ostala plastika) ter vse faze življenjskega cikla z različnimi scenariji v končni fazi. Analiza je bila izvedena z uporabo programskega orodja Open LCA in ReCiPe 2016 metodo ocenjevanja vpliva življenjskega cikla. Glavni dejavniki, ki prispevajo k okoljskim obremenitvam, so bili identificirani skozi vse faze življenjskega cikla. Izkazalo se je, da ima največji vpliv na okolje pri vseh osmih proučevanih plastikah faza proizvodnje, vodilna pri vplivih na okolje je ostala plastika (ki je je tudi količinsko največ), sledi ji HD-PE. Najmanj okoljskih vplivov se pojavlja pri plastikah PVC in LDPE. Vseh 8 plastik pa dosega največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja. Po primerjavi z različnima končnima scenarijema (100 % sežig in 100 % reciklaža) ugotovimo, da je najmanj sporen za okolje scenarij 100 % reciklaže, saj ima zaradi povratne zanke najmanjši vpliv na okolje.
Ključne besede: analiza življenjskega cikla, plastični polimeri, okoljski vplivi, ReCiPe metoda, trajnostno ravnanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Numerična analiza povesa zoba polimernega zobnika : magistrsko delo
Denis Puhan, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazana priprava numeričnega modela za analizo povesa zoba polimernega zobnika. Opisana je teorija ubiranja valjastih zobniških dvojic, teorija polimernih zobnikov in njihovih napak pri obratovanju. Opisan je tudi postopek analitičnega preračuna povesa zoba v skladu s priporočilom VDI 2736-2. V poglavju rezultati so prikazane Von Misesove primerjalne napetosti in pomiki polimernega zobnika za različne obremenitvene primere. Magistrsko delo primerja rezultate numerične analize z rezultati analitičnega preračuna.
Ključne besede: valjasti zobniki, polimeri, nosilnost, numerična analiza, MKE
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 251; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

6.
Analiza uporabe dodatka superabsorcijskega polimera v rastni substrat na morfoagronomske lastnosti sadik solate lettuca sativa var. comice (bvp4883) : magistrsko delo
Andrej Smodič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali vpliv dodajanja superabsorberja (SA) v obliki kalijevega poliakrilata na življenjsko dobo sadik solate Lattuca sativa L. Var. Comice (BVP4883) in po metodi stroškov in koristi pregledali ekonomsko smiselnost dodajanja omenjenega SA. Rezultati poskusa potrjujejo, da lahko z dodatkom SA povečamo količino zadrževane vode v vsebnikih sadik, kar kažejo podatki iz prvega tehtanja. Vezana voda zaznavno v zelo podobni intenziteti zapušča vsebnike z in vsebnike brez dodatka SA. V ugodnih pogojih je obdobje, ko so rastline še primerne za prodajo (ocena več kot 3), za 5 dni daljše v vsebnikih z dodanim SA kot pri kontroli, kar pomeni, da se prodajno obdobje zaradi tega dejansko podvoji. V manj ugodnih pogojih ocena rastlin več kot 3 ostane pri vsebnikih z dodanim SA le en dan dlje kot pri kontroli. Sadike pod tovrstnimi neugodnimi pogoji ne vzdržijo niti običajnega prodajnega obdobja, ki traja 5 dni. Dodajanje SA v vsebnike sadik solatnic na pregledovanem primeru pomeni povečanje PLC vsebnika za 2,1%. Glede na dosežene rezultate ocenjujemo, da se zaradi podaljšanja časa v prodaji lahko trgovinski kalo zniža za vsaj 40%. Znižani kalo, ki neposredno vpliva na prihodke ter količino vračila in tudi vrednost sanacije vračila, daje izjemno pozitiven učinek glede gospodarnosti tovrstne pridelave. Točka preloma pri % kala na osnovi podanih predpostavk in brez upoštevanja stroškov sanacije kala znaša pri poskusu s SA 4,9 % in pri kontroli brez SA 6,8 %.
Ključne besede: superabsorpcijski polimeri, kalijev poliakrilat, pridelava sadik, ekonomičnost
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

7.
8.
Poliakrilatne membrane za nadzorovano sproščanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Lara Berložnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo si zadali dva glavna cilja, sintetizirati visoko porozne polimerne membrane in le-te uporabiti za nadzorovano sproščanje zdravilne učinkovine. Porozne polimerne membrane smo sintetizirali s polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze, pri čemer je vodna faza vsebovala monomer (2-hidroksietil metakrilat), zamreževalo (metilenbisakrilamid), deionizirano vodo in surfaktant (Pluronic F86), za organsko fazo smo uporabili cikloheksan. V primeru termično iniciirane polimerizacije smo iniciator (amonijev persulfat) dodali v vodno fazo in v primeru fotopolimerizacije (Irgacure 819) v organsko fazo. Nastale polimerne membrane smo okarakterizirali s FTIR-spektroskopijo in elementnim analizatorjem za spremljanje uspešnosti vključevanja monomera in zamreževala v polimerno verigo, z vrstičnim elektronskim mikroskopom za preučevanje morfologije membran in s porozimetrom z absorpcijo/desorpcijo plina dušika po Brunauer-Emmet-Tellerjevi metodi za določanje specifične površine. Uspešnejša je bila sinteza membran s fotopolimerizacijo, s katerimi nam je uspelo doseči v membranah odprto celično strukturo, ki je membrane, polimerizirane s termično polimerizacijo, niso imele. Porozne membrane smo nadalje uporabili za preučevanje nadzorovanega sproščanja paracetamola. Najprej smo membrane nekaj ur namakali v vodni raztopini paracetamola, nato smo jih po spiranju s curkom deionizirane vode potopili v deionizirano vodo in z UV Visom spremljali sproščanje paracetamola v odvisnosti od časa. Rezultati so pokazali, da so membrane uspešno absorbirale paracetamol ter ga različno hitro in različno veliko sprostile. 
Ključne besede: porozni polimeri, fotopolimerizacija, HIP-emulzija, sproščanje zdravilnih učinkovin, paracetamol
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 446; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

9.
Polimerizacija terpenov v koloidnih prekurzorjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Skušek, 2022, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri v vse večji meri nadomeščajo sintetične ekvivalente iz fosilnih goriv. Za njihovo sintezo se med drugim uporabljajo terpeni, ki so široko dostopni kot stranski produkti pri predelavi citrusov. Polimeri sintetizirani iz le-teh imajo nizko toksičnost in so potencialno biorazgradljivi, zato se intenzivno raziskujejo kot prekurzorji za razvoj trajnostnih polimerov. V diplomskem delu smo z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze, t.i. HIPE, sintetizirali porozne poliHIPE materiale na osnovi izbranih terpenov, tj. limonena in mircena. Pripravili smo kopolimere različnih razmerij terpena proti akrilatu (1:1, 1:3 in 3:1), pri čemer smo kot drugi monomer v organski fazi uporabili trimetilolpropan triakrilat (TMPTA) ob dodatku surfaktanta Hypermer B246, iniciatorja AIBN in toluena. Poleg tega smo glede na celotni volumen emulzije dodali 80 vol.% vodne faze. Na podlagi različnih razmerij smo ugotavljali vključenost terpena v polimeru in opazovali vpliv na morfologijo ter poroznost. Vzorce smo očistili v Soxhletovem aparatu in karakterizirali z različnimi metodami. Kemijsko sestavo smo preverili z elementno analizo, iz dobljenih vrednosti smo izračunali vključenost terpena v našem vzorcu. Z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM) smo preverili ali imajo vzorci ustrezno, za poliHIPE značilno, porozno strukturo sestavljeno iz primarnih in sekundarnih por, ki smo jih tudi izmerili. Po metodi BET smo izmerili specifične površine, določili smo še celokupno in skeletno gostoto iz katere smo izračunali poroznost. Nenazadnje pa smo posneli FTIR spektre s katerimi smo se prepričali o uspešnosti sinteze.
Ključne besede: poliHIPE, terpeni, naravni polimeri, HIPE, kopolimeri
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (6,72 MB)

10.
Uravnavanje hidrofilnosti površine poli(akrilatov) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Pleša, 2022, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil pripraviti poli(metakrilaten) material s kopolimerizacijo kombinacije hidrofilnih in hidrofobnih metakrilatov za povečanje hidrofilnost materiala na eni strani in izboljšanje selektivne vezave določenih beljakovinskih molekul na drugi strani. Polimerizirali smo monolite in membrane z različnim razmerjem metakrilatov butil metakrilat, 2-etilheksil metakrilat, lavril metakrilat in zamreževalom etilenglikol dimetakrilatom. Monomer BMA je najbolj hidrofilen LMA pa najmanj, zato smo povečevali delež BMA in zmanjševali delež LMA. Za polimerizacijo smo uporabili termični iniciator AIBN in foto iniciator I819. Ugotovili smo, da prisotnost kisika, uporaba iniciatorja in količina zamreževala vplivajo na potek proste radikalske polimerizacije. Dobljene produkte smo okarakterizirali z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili prisotnost glavnih funkcionalnih skupin v sintetiziranih polimerih. Z adsorpcijo/desorpcijo dušika z uporabo Brunauer-Emmett-Teller metode smo izmerili specifične površine materialov, ki so bile manjše od 0,5 m2/g. Z analizo za določanje stičnega kota pa smo ugotovili, da imajo pripravljeni materiali hidrofilno površino. Meritve stičnega kota so se zaradi spreminjanja molskega razmerja metakrilatov gibale med 57,8 ° in 92,7 °.
Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, metakrilati, monoliti, polimerne membrane, stični kot
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

Iskanje izvedeno v 1.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici