| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Slobodan Milošević v luči časnikov Večer in Delo
Tinka Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Slobodan Milošević je nase opozoril še preden je bil leta 1989 izvoljen za predsednika Socialistične republike Srbije, in sicer leta 1987 na Kosovu, kjer je izrekel znamenit stavek, da nima nihče pravice pretepati tega naroda. Takrat je postal ljubljenec srbskega naroda, kar mu je omogočilo kasnejše vzpone. Bil je proti demokratičnim spremembam v državi in proti osamosvajanju posameznih jugoslovanskih republik. Ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije je prišlo do dveh krvavih vojn: na Hrvaškem in v Bosni. V javnosti se je Milošević kazal kot zagovornik miru, dejansko pa je vseskozi iz ozadja deloval proti mirni rešitvi sporov (podpiral je krajinske in bosanske Srbe, s hrvaškim predsednikom Franjem TuÄ‘manom se je dogovoril o razdelitvi Bosne, večkrat je zavrnil mirovna pogajanja…). Kljub temu pa je na mirovnih pogajanjih v Daytonu, kjer je tudi prišlo do podpisa sporazuma, odigral ključno vlogo. Vendar pa daytonski sporazum v praksi ni nikoli resnično zaživel. Leta 1997 je bil izvoljen za predsednika Zvezne republike Jugoslavije (skupnosti Srbije in Črne Gore). V času njegovega predsednikovanja na čelu ZRJ je prišlo do vojne na Kosovu. Zaradi zavrnitve mirovnega sporazuma, je leta 1999 prišlo do letalskih napadov zveze Nato na ZRJ. Zaradi nasprotovanja mirovnim pogajanjem so ZRJ, v času Miloševićevega režima, dva krat doletele mednarodne sankcije (ekonomske, gospodarske…), kar je povzročilo velik padec življenjskega standarda v državi. Po končani vojni na Kosovu se je srbsko ljudstvo množično mobiliziralo proti Slobodanu Miloševiću. Na vnovičnih volitvah za predsednika ZRJ, leta 2000, je doživel poraz. Sprva Milošević ni želel priznati poraza, a je zaradi množičnih demonstracij moral popustiti in priznati zmago opoziciji.
Ključne besede: Slobodan Milošević, razpad Jugoslavije, socialistična stranka Srbije, Kosovo, volitve v Srbiji in ZRJ
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1922; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (688,93 KB)

4.
MERJENJE ENERGIJSKEGA SPEKTRA PRI β- RAZPADU - IZDELAVA EKSPERIMENTALNE VAJE
Ljiljana Mihajlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Radioaktivnost je ena izmed večno aktualnih tematik, tako z znanstvenega, kot tudi polito-sociološkega ter naravovarstvenega vidika. Ob teoretičnem znanju, ki ga študentje pridobijo tekom študija, pa jim eksperimentalno delo omogoča boljši vpogled v to tematiko. Namen pričujoče diplomske naloge je izdelava nove eksperimentalne vaje, pri kateri študentje merijo emisijski spekter sevanih elektronov pri β- razpadu. Vaja temelji na gibanju nabitega delca v magnetnem polju, saj se meritve energij sevanih elektronov izvajajo s pomočjo magnetnega spektrometra. Ob danem konstantnem polmeru gibanja, se s spreminjanjem vrednosti gostote magnetnega polja, spreminjajo tudi energije elektronov, ki prispejo do detektorja. Iz zveze med energijo elektrona in gostote magnetnega polja, ki smo jo izpeljali na podlagi gibanja relativističnih elektronov v magnetnem polju, lahko iz meritev sklepamo na obliko energijskega spektra. Na osnovi dobljenih rezultatov se študentje prepričajo o zvezni naravi β razpada ter se poglobijo v fizikalne zakonitosti opaženega pojava.
Ključne besede: Radioaktivnost, β- razpad, energijski spekter, merjenje, postavitev
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1546; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (585,36 KB)

5.
SMRT JUGOSLAVIJE V IZBRANIH DELIH DŽEVADA KARAHASANA
David Križman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja problema in obravnave razpada Jugoslavije v izbranih treh romanih Dževada Karahasana in enem esejskem delu. To so romani: Nočni shod (Noćno vijeće), Sara in Serafina (Sara i Serafina) Šahrijarjev prstan (Šahrijarov prsten) ter esejsko delo Dnevnik selitve (Dnevnik selidbe). V diplomskem delu sem vzel v obzir predvsem pisateljevo življenje v Sarajevu med okupacijo, kar ga je odločilno zaznamovalo, ter težavo, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, jo je pa postavila z začetkom vojne, to je vprašanje narodnosti. Pisatelja sem izbral, ker je primeren zaradi obeh razlogov: kot poročevalec o grozotah vojne, saj jih je občutil na svoji koži, in kot poznavalec vprašanja narodnosti, saj je njegova soproga srbske nacionalnosti. Ta nacionalna razklanost, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, je vodilni motiv v njegovih romanih. V izbranih romanih in eseju je prikazano stanje v Bosni in Hercegovini pred in med vojno. Prikazan je psihološki profil protagonistov, ki čakajo na katastrofo, njihova predvojna bojazen, pisateljevo videnje stanja, kakršno je, predvsem v Sarajevu in Bosni in Hercegovini, ter iskanje odgovora na vprašanje, kako je to mogoče preseči in premagati. V dveh delih je glavni protagonist pisatelj sam, ki subjektivno opisuje dogodke v svoji državi, v ostalih delih pa sta vodilna lika izseljenec, ki se v Bosno in Hercegovino vrne po petindvajsetih letih in skuša razumeti, kaj se dogaja v državi, ter starejša gospa, ki nikakor noče zapustiti svojega doma in raje živi pod okupacijo, kot pa da bi zapustila in potem pogrešala svoj dom. Diplomska naloga obravnava življenje v Sarajevu in po drugih mestih, ki jih je vojna še posebej prizadela, odnose ljudi med vojno ter pojavnost groteske v izbranih delih Dževada Karahasana.
Ključne besede: Dževad Karahasan, Nočni shod, Sara in Serafina, Šahrijarjev prstan, Dnevnik selitve, razpad Jugoslavije, vojni roman, groteska.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2139; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (504,33 KB)

6.
CFD simulacija curka več-komponentnega bencinskega goriva
Simon Urbas, 2013, magistrsko delo

Opis: Numerično modeliranje in simuliranje je eno izmed najboljših orodij za dopolnitev eksperimentalnega preučevanja curka kapljevin in daje zelo obetavne rezultate za izboljšanje razumevanja kompleksne narave curka. Namen magistrskega dela je bila numerična analiza vpliva več-sestavinskega goriva na uparjanje, dolžino vbrizga in razpršitev kapljic goriva ter primerjava teh rezultatov z eno-sestavinskim gorivom. S tem delom sta bili opravljeni kalibracija in validacija Lagrangeevega več-faznega modula programskega paketa FIRE. Iz dobljenih rezultatov sklepamo, da dodajanje različnih koncentracij etanola bencinu, nima vidnega vpliva na obnašanje procesa vbrizgavanja goriva. Opravljena kalibracija modula daje komplet nastavitev, katere je kasneje mogoče uporabiti pri simulacijah celotnega motorskega cikla.
Ključne besede: simulacija curka, vbrizgavanje goriva, več-sestavinsko gorivo, Lagrangeev več-fazni modul, numerične simulacije, razpad curka, uparjanje, dolžina vbrizga, E15, E50, E85
Objavljeno: 02.01.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

7.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
OBRAVNAVA RAZPADA JUGOSLAVIJE V SOCIOLOŠKIH ŠTUDIJAH V ZDA V ČASU 1991–1996
Jure Petić, 2016, magistrsko delo

Opis: V mednarodnem okolju so ob koncu 20. stoletja nastopile nove realnosti, ki so postale predmet diskurza svetovne laične in znanstvene javnosti. Svet je gradil podobo »globalne vasi«, v Evropi pa so potekali tako procesi združevanja (Nemčija, Evropska unija), kot tudi nasprotni procesi razdruževanja (Sovjetska zveza, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Češkoslovaška), kar je sovpadalo s koncem komunistične ideologije. Zatonu komunizma v vzhodni Evropi je sledil padec dveh branikov komunističnega sistema. Potekali sta dokaj mirna dezintegracija Sovjetske zveze in nasilna Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slednja predstavlja osrednji predmet obravnave, ki je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem delu so kot konceptualna podlaga na kratko prikazani zgodovinski podatki in kronološko zaporedje dogodkov ter dejstva, ki zadevajo zgodovino južnoslovanskih narodov. Časovni razpon zajema dogodke od časa, ko so naselili balkanska geografska področja, stoletja živeli ločeno, pa do njihove skupne eksistence v različnih oblikah jugoslovanske države ter njenega konca. Predstavljena je tudi spremljava kriznih dogodkov s strani zahodnih institucij in medijev, kakor tudi domačih in tujih intelektualcev ter njihovi odzivi. V drugem delu, ki je na podlagi podatkov iz prvega vsebinsko ožje naravnan, so predstavljene teoretične, kakor tudi empirično podprte znanstvene razlage razpada Jugoslavije. Obravnavane so različne interpretacije dogodkov socioloških institucij in avtoritet, kakor tudi različni teoretski in metodološki pristopi k problemu. Tozadevno je na osnovi pričujoče raziskave mogoče izdvojiti nekaj zanimivih ugotovitev in sklepov, ki se nanašajo na kredibilnost predstavljenih razlag, med katerimi določene ponudijo argumente za doseganje znanstvenih zaključkov, nekatere pa so z znanstvenega zornega kota diskreditirane in nesprejemljive. Med predstavljenimi pojasnjevalnimi modeli razpada SFRJ lahko kot znanstveno verodostojne sprejmemo ekonomski, ideološki in geopolitični pojasnjevalni model, medtem ko za kulturni pojasnjevalni model, pojasnjevalni model etnične sovražnosti, pojasnjevalni model enake krivde in pojasnjevalni model medijev ni mogoče najti zadostne znanstvene podpore. Konkretno, njihovo objektivnost zmanjšujejo impresionistične in ideološko obremenjene razlage, ki vsebujejo predsodke, stereotipe, vrednostne sodbe in zgodovinski paralelizem. Pri njih je prav tako mogoče ugotoviti prisotnost faktografskih napak in dejavnikov, kot so etnocentrizem in kulturni relativizem, kar je še posebej evidentno pri obravnavi etničnega fenomena in nacionalizma. Posledično lahko ugotovimo, da je pri večini odzivov sociologov kot tudi drugih mednarodnih akterjev možno zaznati pomanjkanje zagotavljanja zahtevanih znanstvenih kriterijev.
Ključne besede: Balkan, Jugoslavija, nacionalizem, razpad, vojna
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici