| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Laura Kobe Stožinič, 2024, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse pogostejše uporabe cirkonijevih implantatov, je bil namen diplomske naloge raziskati korozijske lastnosti cirkonija v umetni slini z dodatkom organskih in ortofosforne kisline. Osnovna raztopina, ki je služila kot agresivni medij, je bila umetna slina v prisotnosti najpogostejših kislin, ki jih vnašamo v ustno votlino s hrano in pijačo. Kisline, ki smo jih glede na priporočene dnevne vnose dodajali umetni slini, so bile različne organske: vinska, jabolčna in mlečna ter ortofosforna kislina. Eksperimentalni del smo izvedli z gravimetrično metodo, pri temperaturi 37 °C, kar je optimalna telesna temperatura človeka in pri atmosferskem tlaku 101,3 kPa, na ta način smo se čim bolj približali pogojem v ustni votlini. Pred samim postopkom gravimetrije smo pripravili raztopino umetne sline s preračunanimi količinami organskih in ortofosforne kisline. Sam postopek gravimetrije je vključeval naslednje korake: vzorce, ki smo jih termostatirali smo predhodno ustrezno pripravili, kar je zajemalo postopke brušenja, poliranja, razmastitve, ultrazvočnega čiščenja in sušenja s komprimiranim zrakom. Tako pripravljene vzorce smo stehtali in termostatirali v raztopinah 24, 48, 72 in 96 h. Po pretečenem času smo korodirane vzorce ponovno ustrezno očistili in stehtali. Na podlagi spremembe mase vzorca pred in po izpostavitvi raztopini smo izračunali korozijsko hitrost. Tako smo ugotovili, katera kislina povzroča največje korodiranje cirkonija oziroma v kateri kislini je cirkonij najbolj odporen in tvori stabilen pasivni film. Z vrstičnim elektronskim mikroskopiranjem smo posneli površine nekaterih vzorcev. Po 24, 48, 72 in 96 urni pasivaciji, so rezultati pokazali, da na spološno cirkonij tvori najbolj stabilen pasivni film v raztopini umetne sline z dodatkom jabolčne kisline. Najmanj odporen je v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline do 48 ur pasivacije, po 48 urah pa korozijske hitrosti cirkonija v raztopini umetne sline z dodatkom mlečne kisline padajo, medtem, ko v raztopini umetne sline z dodatkom vinske kisline naraščajo. Izračunane korozijske hitrosti so v splošnem nizke, kar pomeni, da je cirkonij v kovinski obliki glede korozije primeren material za medicinske vsadke.
Ključne besede: cirkonij, umetna slina, dentalni implantati, korozija, organske kisline, ortofosforna kislina
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Sinteza in karakterizacija katalizatorjev na osnovi mezoporozne silike
Katarina Zavrl, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati kislinske katalizatorje na osnovi mezoporozne silike MCM-41 in SBA-15. Na siliko smo z metodo mokre impregnacije vezali Al³⁺ in Ni²⁺ ione, ter učinkovitost katalizatorjev preverjali z modelno reakcijo esterifikacije miristinske kisline v metil miristat, kjer smo največjo presnovo dosegli s katalizatorjem Al-SBA-15. Sintetizirane katalizatorje smo okarakterizirali z Brunauer-Emmett-Tellerjevo metodo, dinamičnim sipanjem svetlobe, diferenčno dinamično kalorimetrijo, infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo, vrstično elektronsko mikroskopijo in NH3 temperaturno programirano desorpcijo. Na osnovi rezultatov karakterizacije sklepamo na prisotnost Si-O-Si in Si-OH skupin ter prisotnost močnih in šibkih kislinskih mest. V povprečju je bila specifična površina katalizatorjev na osnovi MCM-41 914,6 m2 g-1, povprečna velikost delcev 300,6 nm, specifična površina katalizatorjev na osnovi SBA-15 pa 664,6 m2 g-1 ter velikost delcev 1092,0 nm.
Ključne besede: mezoporozna silika, MCM-41, SBA-15, heterogena kataliza, esterifikacija miristinske kisline
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

3.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo : magistrsko delo
Nika Hočevar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 379; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

4.
Določanje sprememb v kemijski sestavi hmelja pri različnih pogojih skladiščenja ter vrednotenje vpliva postaranega hmelja na aromo in grenčico piva : doktorska disertacija
Ksenija Rutnik, 2023, doktorska disertacija

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je dvodomna trajnica, ki obrodi enkrat letno, njegova uporaba, ki je omejena predvsem na pivovarsko industrijo, pa poteka skozi celotno leto. Zaradi navedenega je uporaba svežega hmelja skozi leto praktično nemogoča, zato je izjemnega pomena ohraniti kakovost hmelja na kar se da visoki ravni. V sklopu doktorske disertacije smo ovrednotili vpliv različnih pogojev skladiščenja (anaerobno/aerobno, 4 °C/sobna T) na vsebnost alfa-kislin, beta-kislin, eteričnega olja, komponent eteričnega olja in na vrednost HSI-ja, v šestih različnih sortah (Celeia, Aurora, Bobek, Styrian Gold, Savinjski golding in Styrian Wolf), v obliki storžkov in peletov. Navedene parametre smo spremljali dve leti, s čimer smo objavili prve tako obširne in dolgo trajajoče študije o stabilnosti hmelja pod različnimi pogoji na svetu. Prav tako smo s poskusom varjenja piva preučili vpliv postaranega hmelja na kakovost in intenzivnost arome ter grenčice piva in tudi tukaj objavili eno prvih raziskav na področju vpliva postaranega hmelja na kakovost piva. Vsebnost alfa- in beta-kislin, vsebnost eteričnega olja, sestavo eteričnega olja, grenčico in HSI smo analizirali po že vpeljanih metodah, za analizo hmeljne arome piva ter vsebnosti humulinonov in izo-alfa-kislin pa smo vpeljali nove analizne metode. Validacija navedenih metod je predstavljena v sklopu doktorske disertacije. Pri preučevanju vplivov skladiščenja smo ugotovili, da s pogoji skladiščenja vplivamo na kakovost hmelja, ter da s primernim skladiščenjem upočasnimo procese staranja. Za najprimernejše so se izkazali anaerobni pogoji pri nizkih temperaturah (4 °C), za najmanj primerne pa aerobni pogoji pri sobni temperaturi. Pri beta-kislinah in HSI-ju je na njuno vsebnost vplivala tudi oblika hmelja, peleti so se izkazali za obstojnejše. Odstotek vsebnosti n-humulona v alfa-kislinah se skozi skladiščenje ni spreminjal, se je pa spreminjala vsebnost n-lupulona v beta-kislinah v peletih. Razmerje med alfa- in beta-kislinami je pri neoptimalnih pogojih skladiščenja v storžkih naraščalo, v peletih pa se je nižalo. HSI je z naraščanjem časa eksperimenta naraščal, s čimer smo potrdili naraščanje oksidacijskih produktov alfa- in beta-kislin. Naraščanje oksidacijskih produktov se je odražalo tudi v pivu; višji kot je bil HSI hmelja uporabljenega za pripravo piva, nižja je bila kakovost piva. Pri hladno hmeljenem pivu se je, z naraščanjem HSI-ja pri hmelju uporabljenemu za hmeljenje, zniževala intenzivnost in kakovost arome, prav tako vsebnost komponent eteričnega olja. Zniževala se je tudi kakovost grenčice, pri uporabi hmelja s HSI-jem višjim od 0,6 pa smo zaznali prekomerno penjenje. Pri tradicionalnem postopku hmeljenja postaran hmelj manj vpliva na samo kakovost piva, sploh kadar imamo dolg čas vrenja hmelja. Se pa predvsem na aromi zazna prisotnost oksidacijskih produktov, ki v pivo vnesejo vonj po postaranem in oksigeniranem. Na podlagi rezultatov smo tako postavili mejo za kakovosten hmelj, ki ne vpliva negativno na aromo in grenčico piva. Pri hladnem hmeljenju je ta meja 0,4 pri Aurori in Celei ter 0,5 pri Styrian Wolfu, pri tradicionalnem hmeljenju pa je ta meja 0,5. Doktorsko delo tako predstavlja obsežen vpogled v spremembe kemijske sestave pri različnih načinih skladiščenja in spremembe na aromi in grenčici piva pripravljenega s postaranim hmeljem.
Ključne besede: postaran hmelj, kakovost piva, alfa-kisline, beta-kisline, HSI, eterično olje hmelja
Objavljeno v DKUM: 30.11.2023; Ogledov: 610; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (9,69 MB)

5.
Ekstrakcija olj iz semen industrijske konoplje in karakterizacija biološko aktivnih komponent : magistrsko delo
Sara Karlovšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Konopljino olje je zelo cenjen proizvod, saj vsebuje esencialne aminokisline in visoke deleže (več kot 80%) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA). Razmerje γ-linolenske kisline (omega 6) in α -linolenske kisline (omega 3) v konopljinem olju se giblje med 2,1 in 3,1. Poleg tega konopljino olje vsebuje tudi stearinsko kislino, terpenoide in druge biološko zanimive komponente. Iz konopljinih semen smo s pomočjo konvencionalnih metod (ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija, hladno stiskanje) in nekonvencionalnih metod (ekstrakcija z ultrazvokom, superkritična ekstrakcija) pridobili različne ekstrakte in jim določili totalne fenole, antioksidativni potencial in vsebnost maščobnih kislin z GC-MS. Predvsem smo se posvetili omega 3 in omega 6 maščobnim kislinam, kjer nas je zanimala njihova vsebnost v ekstraktih in organogelih. Hkrati smo primerjali sestavo maščobnih kislih svežih ter staranih ekstraktov in organogelov. Rezultati kažejo, da smo uspešno izolirali želene komponente iz konopljinega semena. Ekstrakti in organogeli so vsebovali od 48 do 70% maščobnih kislin. Razmerja med linolno in linolensko kislino pa so bila med 2,65 in 2,8. S tvorjenjem organogelov pa smo uspešno zamrežili maščobne kisline in upočasnili njihovo razpadanje ter dosegli kontrolirano hitrost sproščanja.
Ključne besede: konopljina semena, konopljino olje, organogel, maščobne kisline, totalni fenoli, antioksidativna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

6.
Vpliv osončenosti na vsebnost sladkorjev in kislin v smrekovih vršičkih : magistrsko delo
Kristina Sodin, 2023, magistrsko delo

Opis: Vršički navadne smreke so bogat vir vitamina C, vsebujejo mineralne snovi, polifenole in terpene. Njihova vsebnost je odvisna od razpoložljivosti hranil v tleh, starosti iglic in dreves, položaja iglic znotraj krošnje in letnega časa. Namen magistrske naloge je bil preučiti vpliv osončenosti na koncentracijo organskih kislin in sladkorjev v vršičkih navadne smreke in sirupu iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh Kraljih na Pohorju. Vsebnost organskih kislin in sladkorjev smo določili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) v povezavi z PDA in RI detektorjem. V smrekovih vršičkih je prevladovala kininska kislina s povprečno vsebnostjo 196 mg/g suhe snovi (SS). Po vsebnosti so ji sledile šikimska, citronska in jabolčna kislina. Med sladkorji je prevladovala saharoza, glukoze je bilo manj, fruktoza je bila pod mejo določljivosti. Osončenost na vsebnost organskih kislin in sladkorjev v vršičkih ni imela značilnega vpliva. Med vsebnostjo kislin oziroma sladkorjev v smrekovih vršičkih in v sirupu ni bilo statistično značilne korelacije.
Ključne besede: navadna smreka (Picea abies (L.) Karst), kisline, sladkorji, vršički, sirup, osončenost
Objavljeno v DKUM: 07.03.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Vpliv ksilitola na strukturo in metabolizem črevesne mikrobiote v dinamičnem simulatorja črevesja : master's thesis
Špela Celcar, 2022, magistrsko delo

Opis: Ksilitol je sladkorni alkohol, ki se uporablja kot sladilo v številnih živilskih produktih. V veliki meri so ga raziskovali zaradi njegovih učinkov v ustni votlini, raziskav o njegovem vplivu na človeško črevesno mikrobioto pa ni veliko. V tem magistrskem delu smo proučevali od odmerka odvisen učinek ksilitola (1, 3 in 5 g/L) na sestavo in metabolizem črevesne mikrobiote z uporabo dinamičnega črevesnega simulatorja mikrobiote debelega črevesa. Koncentracijo KVMK smo določili s HPLC sistemom s primerjavo retencijskega časa s standardi, amonij pa z Nesslerjevim reagentom. Absolutna kvantifikacija mikrobnih skupin je bila izvedena s qPCR. Statistična analiza rezultatov je pokazala, da dodatek ksilitola povzroči statistično značilne spremembe v številu bakterij Faecalibacterium, Roseburia, Bifidobacterium, Lactobacillus, Akkermansia in Blautia coccoides. Poleg tega se je metabolizem črevesne mikrobiote ob dodatku ksilitola statistično značilno spremenil, saj se je ob povečevanju koncentracije ksilitola koncentracija butirata povečala, koncentracija acetata in propionata pa zmanjšala v primerjavi s kontrolo. Poleg tega je statistična analiza pokazala statistično značilno negativno korelacijo med koncentracijo ksilitola in koncentracijo amonija. Koncentracijo KVMK je mogoče razlagati z mehanizmi navzkrižnega hranjenja med bakterijami. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ksilitol kaže prebiotične učinke na črevesno mikrobioto s povečanjem nastajanja koristnih metabolitov, zlasti butirata. Regulacija interakcije med ksilitolom, črevesno mikrobioto in metabolizmom potrebuje nadaljnje raziskave.
Ključne besede: simulator črevesja, ksilitol, črevesna mikrobiota, kratkoverižne maščobne kisline
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 537; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko delo
Jan Senekovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Ključne besede: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 896; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

9.
Določanje komponent v bučnem olju s pomočjo kromatografskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melissa Sterniša, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vpliv postopkov izolacije na kakovost bučnega olja, pri čemer smo se osredotočili na vsebnost maščobnih kislin. Olje smo pridobili iz mletih bučnih semen sorte buče Cucurbita pepo s petimi različnimi ekstrakcijskimi tehnikami (hladna in vroča ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija), z dvema organskima topiloma, in sicer heksanom in petroletrom ter superkritično ekstrakcijo s CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ekstrahirali smo pri 40 °C ter 200 in 300 barih ter pri 60 °C pri 200 in 300 barih. S plinsko kromatografijo z masno spektrofotometrijo smo maščobne kisline v olju identificirali in izmerili njihovo vsebnost. Med temi maščobnimi kislinami so palmitinska, oleinska, stearinska, linolna in linolenska maščobna kislina. Ne glede na vrsto ekstrakcije je olje vsebovalo največ oleinske in linolne kisline. Največ maščobnih kislin smo zasledili v ekstraktu pridobljenim z ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan (vzorec 2) ter v ekstraktu ultrazvočne ekstrakcije, kjer smo kot topilo uporabili petroleter (vzorec 6). V vzorcu pridobljenem po Soxhletu s heksanom je bilo 174 μg/mg oleinske kisline in 167 μg/mg linolne kisline. V vzorcu ultrazvočne ekstrakcije s petroletrom pa je bilo 182 μg/mg oleinske kisline in 165 μg/mg linolne kisline.
Ključne besede: Bučno olje, ekstrakcija, maščobne kisline, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 951; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

10.
Izolacija naravne spojine iz hmelja in določitev vrednosti pKa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Matej Keber, 2022, diplomsko delo

Opis: Navadni hmelj oziroma Humulus lupulus je dvodomna zelnata trajnica. Industrijsko ga pridelujemo zaradi storžkov, ki v lupulinskih žlezah vsebujejo mnoge za pivovarstvo in medicinsko pomembne spojine. Zaradi njih je hmelj zanimiv za razvoj prehranskih dodatkov in zdravil za inhibicijo sodobnih bolezni. Takšne so npr. α-kisline, ki jih bomo poleg ksantohumola v nalogi izolirali. Da je spojina sploh potencialno uporabna kot zdravilo oziroma prehranski dodatek, je potrebno vedeti kako jo bo organizem sprejel in metaboliziral. To proučuje farmakokinetika, na katero vpliva tudi pomembna fizikalno kemijska lastnost imenovana konstanta disociacije (pKa). Vrednost te konstante nam pove, kakšna je protoniranost molekul pri različnih pH vrednostih. Poznavanje te konstante je prikladno ne samo za področje farmakokinetike, ampak tudi za optimizacijo pogojev shranjevanja molekul ter za izračune v računski kemiji. V nalogi smo izolirali α-kislino imenovano kohumulon ter ji določili pKa vrednosti. Na začetku smo iz hmeljevih storžkov ekstrahirali ekstrakt. Iz ekstrakta smo nato s tehnikami hitre in preparativne kromatografije ločili kohumulon. Po vsaki ločbi smo čistost spremljali z analiznim HPLC. Dobili smo 460 mg kohumulona 92 % kromatografske čistosti pri valovni dolžini 280 nm. Izoliranemu kohumulona smo z UV-Vis spektrofotometrom pomerili spekter pri različnih pH vrednostih. Pri nižjih pH vrednostih je zaradi slabe topnosti kohumulona v vodi prišlo do obarjanja. Poskus smo ponovili z 10 % dodatkom metanola in tako rahlo izboljšali topnost. Meritvam smo na podlagi teoretično izpeljane enačbe prilegali modelne vrednosti in kot rezultat dobili pKa vrednosti. pKa1 vrednost smo v vodni raztopini določili kot 3,9; ob dodatku metanola pa 4,2. Drugo pKa2 pa smo določili v vodni raztopini kot 10,9. Po naših podatkih smo sploh prvi, ki smo določili pKa2 vrednost kohumulonu.
Ključne besede: hmelj, α-kisline, kohumulon, preparativni HPLC, pKa, UV-Vis spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 873; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici