SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA AMILAZE
Andreja Kac, 2009, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje sintezo aktivnih encimskih skupkov ali agregatov iz encima α — amilaze in postopek zamreženja le — teh z glutaraldehidom, z namenom priprave končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. V splošni praksi je postopek priprave zamreženih encimskih skupkov razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na precipitacijo topnega oziroma nativnega encima s pomočjo ustreznega organskega topila ali nasičene anorganske soli ter na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo zamrežitvenega agensa. Iz literature je znano, da je glutaraldehid, kot homobifunkcionalna organska molekula, najbolj pogosto uporabljen zamrežitveni agens, ker je relativno poceni in je njegova uporaba zelo enostavna. Pri postopku denaturacije oziroma obarjanja nativnega encima je potrebno preizkusiti čim več različnih denaturantov, z namenom, da se ugotovi, kateri uporabljeni denaturant ne povzroči ireverzibilne denaturacije encima, oziroma zagotovi, da je po ponovni resuspenziji izoborjenega encima v vodni raztopini aktivnost encima ponovno blizu 100 %. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz α — amilaze. Aktivnost CLEAs smo določili z reakcijo hidrolize vodotopnega škroba. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima α — amilaze γα-amilaza = 8 mg/mL in koncentraciji encima albumina (BSA) γBSA = 8 mg/mL. Za obarjanje smo uporabili φ = 90 % (v/v) delež različnih topil in φ = 10 % (v/v) delež raztopljenega encima. Obarjalna agensa, metanol in etanol, v katerih je encim obdržal najvišjo aktivnost, sta bila izbrana za naslednji korak — zamreženje. Reakcija zamreženja je potekala t = 3 h pri sobni temperaturi. Ugotovljeno je bilo, da je bila aktivnost zamreženih skupkov iz encima α — amilaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida φ = 1 % (v/v) in metanolu kot obarjalnemu reagentu. Končni videz raztopine zamreženih encimskih agregatov je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov značilne sferične oblike in premera okrog 1 µm. Tehnika za sintezo zamreženih encimskih agregatov je zelo enostavna in nasploh zelo obetavna metoda na področju imobilizacij različnih encimov.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, CLEAs, α – amilaza, mrežni povezovalec, glutaraldehid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2660; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (17,82 MB)

2.
IMOBILIZACIJA ENCIMA [alfa] - AMILAZE V ZAMREŽENE ENCIMSKE SKUPKE (CLEA)
Natalija Čurič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje pripravo katalitično aktivnih zamreženih encimskih skupkov iz encima α — amilaze ali na kratko CLEA. Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov je bil razdeljen na dva ključna dela; na obarjanje topnega oziroma nativnega encima z ustreznim organskim topilom in zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo mrežnega povezovalca. Sinteza zamreženih encimskih skupkov je potekala pri stalni volumski koncentraciji mrežnega povezovalca (glutaraldehida, GA) 1 % (v/v) in obarjalnega reagenta (metanola) 90 % (v/v).V našem primeru smo aktivnost CLEA iz α - amilaze določili z reakcijo hidrolize škroba topnega v vodi. Optimalni reakcijski pogoji so bili doseženi pri koncentraciji proteinov iz encimskega preparata α — amilaze: γα - amilaza = 6 mg/mL in pri koncentraciji inertnega proteina albumina (EA): γEA = 2,5 mg/mL. Reakcija hidrolize škroba je potekala 3 h. Temperaturno stabilnost zamreženih encimskih skupkov smo določili po 30 minutni izpostavitvi CLEA pri različnih temperaturah. Vpliv temperature na reakcijo hidrolize škroba imobilizirane z α — amilazo smo določili v temperaturnem razponu od 45 °C do 110 °C. Stabilnost proste α — amilaze in zamreženih encimskih skupkov iz encima α — amilaze smo preučili tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu. Testirali smo tudi vpliv večkratne uporabe zamreženih encimskih skupkov na njihovo stabilnost.
Ključne besede: imobilizacija, α – amilaza, zamreženi encimski skupki, CLEA, glutaraldehid
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 3061; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

3.
UPORABA SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA (SC CO 2 ) ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Monika Bosilj, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na preživetje črnih kvasovk Trimmatostroma salinum in izločanje proteinov in nukleinskih kislin iz celične suspenzije T. salinum. Suspenzijo s kulturo T. salinum smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri tlaku 100 bar in 35 °C. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa inkubacije v SC CO2 preživelost celic T. salinum zmanjševala. Merili smo tudi aktivnost encimov celulaze, α-amilaze, β-glukozidaze in proteaze ter koncentracije proteinov in nukleinskih kislin v odvisnosti od inkubacijskega časa v SC CO2. T. salinum vsebuje ekstracelularne in intracelularne encime. Z inkubacijo celične suspenzije T. salinum v SC CO2 smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili še intracelularni encimi. Tako se je posledično povečala koncentracija skupnih proteinov v suspenziji po inkubaciji v SC CO2. S podaljševanjem inkubacijskega časa celične suspenzije T. salinum v SC CO2 je padala aktivnost ekstracelularnim encimom, medtem ko se je aktivnost intracelularnih encimov v celični suspenziji T. salinum zviševala. Predvidevamo, da je SC CO2 povzročil denaturacijo encimov.
Ključne besede: SC CO2, T. salinum, celulaza, β-glukozidaza, proteini, α-amilaza
Objavljeno: 26.06.2012; Ogledov: 1358; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

4.
UPORABA MEHANSKIH SIL ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUM
Kaja Grobelnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, preučiti vpliv mehanskih sil na izločanje encimov in proteinov iz celic Trimmatostroma salinum pri atmosfereskem tlaku, 35 °C in različnih časih izpostavitve. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa homogenizacije preživelost celic Trimmatostroma salinum zmanjševala. Določevali smo tudi aktivnost β-glukozidaze, α-amilaze, proteaze, celulaze, ter koncentracijo proteinov pri 595 nm in 280 nm ter merili absorbanco pri 260 nm in 280 nm za določevanje prisotnosti nukleinskih kislin z UV-Vis spektrofotometru. S podaljševanjem časa homogenizacije smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili intracelularni encimi.
Ključne besede: T. salinum, homogeniziranje, celulaza, proteza, β-glukozidaza, α-amilaza
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1148; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
AKTIVNOST ENCIMOV IZ ČRNE KVASOVKE PHAEOTHECA TRIANGULARIS
Laura Kolednik, 2014, diplomsko delo

Opis: Prevladujoča skupina gliv v solinah Jadranskega morja so črne kvasovke. Ena izmed njih je Phaeotheca triangularis, ki smo jo v tem diplomskem delu obravnavali. P. triangularis je halofilna kvasovka, ki v solinah najbolje uspeva pri slanosti od 22 do 28 %. Celice P. triangularis smo mehansko razbijali s homogenizatorjem od 10 do 90 min pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. Za primerjavo smo celično suspenzijo P. triangularis inkubirali pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. S homogenizatorjem so se celične stene kvasovk razbile in njihova vsebina se je izlila v tekoč medij. Tako smo lahko preučevali vpliv homogeniziranja na izločanje encimov in proteinov iz celične suspenzije P. triangularis v odvisnosti od časa izpostavitve. Določevali smo preostalo aktivnost encimov celulaze, β-glukozidaze, α-amilaze in proteaze tako, da smo na UV-Vis spektrofotometru merili absorbance supernatantov pri različnih valovnih dolžinah. Zanimal nas je vpliv mehanskih sil na preživelost celic P. triangularis v celični suspenziji. Ugotovili smo, da je preživelost celic P. triangularis s podaljševanjem časa homogenizacije upadala, medtem ko je koncentracija proteinov v celični suspenziji P. triangularis naraščala.
Ključne besede: P. triangularis, homogeniziranje, celulaza, β-glukozidaza, α-amilaza, proteaza
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1398; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Ključne besede: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Objavljeno: 17.05.2018; Ogledov: 191; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

7.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v granatnem jabolku
Tamara Kobale, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje določevanje aktivnosti nekaterih encimov v različnih vzorcih granatnega jabolka. Vzorci, v katerih smo določevali encimsko aktivnost so naslednji: sveži sok, liofilizirani sok, zamrznjeni sok, etanolni ekstrakt svežih pečk, etanolni ekstrakt svežih lupin, etanolni ekstrakt liofiliziranih pečk, etanolni ekstrakt liofiliziranih lupin, vodni ekstrakt svežih pečk, vodni ekstrakt svežih lupin in vodni ekstrakt liofiliziranih lupin.Vzorce smo pridobili z različnimi postopki, kot so centrifugiranje, homogeniziranje in ekstrakcija z etanolom. V teh vzorcih smo določevali tudi totalne fenole, proantocianide, antioksidativnost, vitamin C in vitamin E. Encimi, katere smo določevali v naših vzorcih so: α-amilaza, celulaza, katalaza, lipaza, peroksidaza, proteaza in transglutaminaza. Z Bradfordovo metodo smo vzorcem določili koncentracijo proteinov. Granatno jabolko je polno vitaminov in fenolov, kar smo z rezultati tudi dokazali, saj smo v vseh vzorcih dobili prisotne večje količine vitaminov in fenolov. Prav tako so rezultati pokazali, da so prisotni vsi encimi, katere smo določali, vendar ne v vseh vzorcih.
Ključne besede: encimi, granatno jabolko, α-amilaza, celulaza, lipaza, katalaza, peroksidaza, proteaza, transglutaminaza, vitamin C, vitamin E
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

8.
Aktivnost encimov v tekočih in trdnih pralnih sredstvih
Lilijana Milošič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prikazana študija aktivnost posameznih encimov v pralnih sredstvih. Za študijo smo izbrali praškaste pralne praške, tekoče pralne praške in koncentrirane pralne praške, ki so na voljo v obliki pralnih kapsul. Osredotočili smo se predvsem na pralna sredstva, ki so na voljo na slovenskem tržišču. Pri delu smo uporabili tako praške, pri katerih deklaracija navaja vsebnost encimov, kot na take, kjer deklaracija vsebnosti encimov ne navaja. Pri delu smo poskušali posnemati princip pranja v pralnem stroju, zato smo za potrebe študije, vnaprej pripravljeno raztopino trdnega ali tekočega pralnega sredstva 1 uro inkubirali pri različnih temperaturah 30 °C, 40 °C, 60 °C in 95 °C. V tako pripravljenih raztopinah pralnih sredstev smo s pomočjo UV - Vis spektrofotometra določili koncentracijo skupnih proteinov in aktivnosti encimov α-amilaze, celulaze, lipaze in proteaze. Ugotovili smo, da so našteti encimi najpogosteje zastopani v pralnih sredstvih. Rezultati kažejo, da je v večini pralnih sredstev aktivna proteaza. Najvišje aktivnosti v pralnih sredstvih dosega encim lipaza, medtem ko je najmanj aktiven encim celulaza, katerega višje aktivnosti smo določili samo v štirih primerih. Določene aktivnosti encimov v pralnih sredstvih so relativno nizke. Posamezni encimi, ki so dodani v pralnih sredstvih imajo različne temperaturne optimume. Glede na to lahko sklepamo, da je posamezen prašek različno učinkovit pri različnih temperaturah ob enakem časovnem obdobju pranja.
Ključne besede: pralna sredstva, encimska aktivnost, proteaza, α-amilaza, celulaza, lipaza, Bradford
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici