| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kinetika termične razgradnje polietilena za pridobivanje parafinskih frakcij
Tim Tetičkovič, 2024, magistrsko delo

Opis: Količine polimernih odpadkov še vedno naraščajo predvsem zaradi masovne uporabe, dostopnosti in cenovne ugodnosti plastičnih materialov. Ravnanje s takimi odpadki je bistvenega pomena za zaščito planeta in živih bitij. Obstaja več načinov predelave plastike. V magistrski nalogi obravnavamo le termično predelavo pri visokih temperaturah – pirolizo. Proces pirolize obravnavamo za material HDPE, ki sodi med najbolj uporabljano plastiko. Prvi namen naloge je predstavitev reakcijskih mehanizmov, ki potekajo ob termični razgradnji materiala. Reakcijski mehanizmi sledijo zaporedju, ki se prične z iniciacijo, sledi ji β-razcepitvena propagacija, naključna propagacija, intermolekularni prenos vodika in terminacija. Drugi namen magistrske naloge je pregled kinetičnih modelov, ki se uporabljajo pri analizi podatkov iz termične analize materialov – TGA. Izračun kinetičnih parametrov je izveden z uporabo različnih pristopov, kot so: Friedman, Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) in Ozawa-Flynn-Wall (OFW) model. Eksperimentalne podatke TGA HDPE smo s pomočjo programskega orodja Python in Matlab izračunali osnovne kinetične parametre, kot so aktivacijska energija Ea, predeksponentni faktor A, red reakcije n ter potreben čas za celotno presnovo pri 600 °C, 700 °C in 750 °C. V tretjem delu smo s pomočjo pridobljenih kinetičnih parametrov ocenili potrebne reakcijske čase za izvedbo hitre pirolize pri omenjenih temperaturah. Za izvedbo takšne pirolize smo predvideli načrtovanje laboratorijskega reaktorja s fluidiziranim slojem – RFS. Predstavljeni so izračuni fluidizacijskih lastnosti ter dimenzioniranje reaktorja z višino, premerom, maso nasutja, pretokom plina in padcem tlaka v reaktorju. Načrtovanje je bilo opravljeno za laboratorijski reaktor, ki predstavlja prvi korak za študijo in zasnovo procesa ter prehod na industrijsko merilo. Tako pripravljena zasnova reaktorja predstavlja podlago za pripravo projekta izdelave laboratorijskega raziskovalno-razvojnega reaktorja RFS.
Ključne besede: Piroliza, HDPE, kinetika, mehanizem, reaktor s fluidizirano plastjo, plastični odpadki
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

2.
Analiza problematike kopičenja plastičnih odpadkov v času pandemije COVID-19
Jasna Kovačič, 2022, diplomsko delo

Opis: Plastika je del našega vsak dana. Najdemo jo lahko skoraj vse povsod. Uporablja se v gradbeništvu, robotiki, tekstilni industriji in v drugih industrijah. Prav zaradi svojih lastnosti in enostavne ter poceni obdelave je priljubljen material, ki se uporablja za različne namene. Ob pojavu epidemije COVID-19 je prišlo do ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Med temi ukrepi so bili razkuževanje rok, nošenja plastičnih rokavic, nošenja obraznih mask, samotestiranje ... kjer je bila prisotna plastika. V času COVID-19 se je povečalo število plastičnih odpadkov, kar je obremenilo okolje. Kljub zbiranju in ločevanju odpadkov je del teh plastičnih odpadkov pristalo v naravi, kjer so prišli v stik z živalmi in rastlinami. Tako je plastika vstopila v našo prehransko verigo. V času epidemije se zmanjšala uporaba surove nafte, kar je uplivalo na zmanjšenje cen nove nastale plastike. Tako je reciklirana plastika bila dražja, kot novo nastala, kar je pritegnilo zanimanje kupcev. Tako je v obtok prišlo velike količine dodatne plastike.
Ključne besede: Plastični odpadki, COVID-19, recikliranje, sežigalnice, obrazne maske, mikroplastika, nanoplastika.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 409; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

3.
Plastika - okoljski problem 21. stoletja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Daša Poličnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Ključne besede: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 1340; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (807,74 KB)

4.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva : magistrsko delo
Emina Barlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Objavljeno v DKUM: 31.05.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Vpliv ekološke inteligence na odgovorno ravnanje s plastičnimi odpadki
Špela Dolenc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo želeli izvedeti, koliko so anketiranci ozaveščeni o pomembnosti ravnanja s plastičnimi odpadki ter koliko se zavedajo okoljske krize. Rezultate smo pridobili z analizo njihove ekološke inteligence. Čeprav je osrednja tema odgovorno ravnanje s plastičnimi odpadki, smo se ustavili pri konceptu Zero Waste, kateri ne obravnava samo ravnanja s plastiko, temveč celoten življenjski stil. Posameznika spodbuja k delovanju v dobrobit vseh nas, živali ter celotnega okolja. V raziskovalnem delu smo izpostavili rešitve, ki so se nanašale predvsem na rezultate ankete. Ob povzetju rezultatov je bilo opaziti, da se večina populacije zaveda stanja v okolju, vendar je bilo začutiti tudi nekakšno nezadostno motivacijo, zaradi česar se posledično ni naredil zares konkreten, opazen korak v pravo smer. Našli so se posamezniki in vedno več jih je, ki delujejo v tej smeri, vendar pa še vedno ni bila dosežena kritična masa. In ravno to je tudi namen diplomske naloge, da se bralec opolnomoči za delovanje v pravo smer.
Ključne besede: ̶Ekološka inteligenca, Ekološka kriza, ̶Plastični odpadki
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1097; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 6.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici