| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovnopravna zaščita žvižgačev v Republiki Sloveniji v luči Direktive EU o žvižgačih
Patricija Kržan, 2021, magistrsko delo

Opis: Žvižgači imajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev, ki lahko ogrožajo javni interes in nasploh vladavino prava, vendar jih lahko neučinkovita in razdrobljena zaščita pred povračilnimi ukrepi odvrača od razkrivanja nepravilnosti. Direktiva EU o žvižgačih z vzpostavitvijo močnih minimalnih standardov poskuša poenotiti do sedaj razdrobljeno in neenakomerno zaščito žvižgačev v EU, vendar pa velja le za prijave oziroma razkritja kršitev določenih področij prava EU. V Republiki Sloveniji je zaščita žvižgačev razdrobljena v različnih področnih zakonih, ki v različnem obsegu žvižgačem zagotavljajo zaščito pred povračilnimi ukrepi, ki so najpogosteje delovnopravne narave in spreminjajo delovnopravni status žvižgača. Slovenska delovnopravna zakonodaja trenutno ne ureja vprašanja zaščite žvižgačev, ugotavljamo pa, da se lahko žvižgači kljub temu sklicujejo na nekatere institute, katerih namen je varstvo delavcev pred nedopustnimi ravnanji delodajalca. Ugotavljamo, da s trenutno ureditvijo ni dosežen poglavitni cilj zaščite žvižgačev, to je spodbujati razkrivanje nezakonitih, neetičnih in nevarnih dejavnosti, s čimer se omogoča odprava posledic kršitev in preprečevanje prihodnjih kršitev. Zato se zavzemamo za sprejem specialnega predpisa, s katerimi bi se v nacionalni pravni red prenesla Direktiva EU o žvižgačih, hkrati pa naj se zaščita razširi tudi na osebe, ki prijavijo kršitve domačega prava. Menimo, da je poleg tega potrebna dopolnitev delovnopravne zakonodaje, s čimer bi se okrepila delovnopravna zaščita žvižgačev.
Ključne besede: žvižgači, žvižgaštvo, postopek prijave, zaščita, prepoved povračilnih ukrepov, zaščita identitete žvižgačev
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (837,54 KB)

2.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 513; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

3.
Žvižgaštvo kot človekova pravica: razsežnosti svobode govora
Monika Kvac, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Ključne besede: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (480,57 KB)

4.
Vloga žvižgačev v novinarstvu
Urška Jakopin, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali koncept žvižgaštva v povezavi z novinarskim delom. Podrobneje smo preučili pojem, razloge in posledice žvižgaštva ter ga umestili v teorijo množičnega komuniciranja. Preučili smo razliko med novinarskim virom in žvižgačem ter opisali njegovo funkcijo psa čuvaja. Na podlagi študije tujih in slovenskih primerov žvižgaških dejanj in intervjuja s preiskovalno novinarko Anuško Delić smo raziskali, na kakšen način mora potekati novinarjevo delo, kadar se ta sreča z žvižgačem. Raziskali smo tudi, kako na objavo informacij vplivata javni interes in pritiski s strani uredništva ali zunanjih organizacij.
Ključne besede: žvižgaštvo, novinarstvo, mediji, novinarski vir, pes čuvaj
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 244; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (409,10 KB)

5.
Žvižgaštvo: zakonska ureditev in praksa evropskega sodišča za človekove pravice
Vid Pajer, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je raziskan koncept žvižgaštva, ki se pojavlja znotraj novinarskih virov. V začetku naloge je opisana njegova zgodovina, definicije in razlaga pojma, nato so predstavljeni zakoni, ki se nanašajo na varovanje novinarskih virov in prijaviteljev nepravilnosti. Na koncu je izvedena analiza in primerjava primerov zaščite novinarskih virov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovljeno je bilo, da je žvižgaštvo vedno bolj aktualna tema. Žvižgači so v Republiki Sloveniji pravno dobro zaščiteni, novinarji pa so dolžni spoštovati njihovo željo po anonimnosti, dokler je ne pretehta javni interes.
Ključne besede: žvižgaštvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, novinarski vir, zakon
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 811; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

6.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, diplomsko delo

Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Ključne besede: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1741; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (317,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici