| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča mladih do zaščite žvižgačev v Sloveniji
Pija Smukovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Definicije žvižgačev po svetu se razlikujejo, vendar je vsem skupno, da so to osebe, ki prijavljajo korupcijo, ker želijo ohraniti čisto družbo. V Sloveniji nimamo sprejetega samostojnega zakona o zaščiti žvižgačev. Zaščita je razdrobljena v področnih zakonih, med katerimi izstopa Zakon o integriteti in prijavljanju korupcije, ki zaščiti žvižgačev namenja največ pozornosti. Nevladna organizacija Transparency International nas uvršča med države z najbolj urejeno zakonodajo na področju žvižgaštva, vendar kljub temu ni vidnega napredka na Indeksu zaznave korupcije. Žvižgači so velikokrat deležni povračilnih ukrepov zaradi prijave, zato se jih veliko za prijavo ne odloči. Povračilni ukrepi se lahko kažejo v izključitvi iz družbe, zmerjanju, premestitvi na drugo delovno mesto, stopnjujejo pa se lahko do te mere, da je prijavitelj odpuščen. Za boljšo prihodnost je pomembno, da v procese izboljšanja stanja vključimo tudi mlade. V Sloveniji največ prijav korupcije prejme Komisija za preprečevanje korupcije, prijavo pa lahko oddamo tudi Policiji ali preko nevladne organizacije Transparency International in spletnega portala Žvižgač. V anketnem vprašalniku smo preverjali stališča mladih Slovencev o trenutni zakonodaji o zaščiti žvižgačev in prišli do rezultatov, da bi mladi prijavili korupcijo brez strahu pred povračilnimi ukrepi, vendar so mnenja, da zakonska zaščita ni učinkovita. V letu 2019 je bila sprejeta Direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve unije, ki je poenotila načine prijave in zaščito žvižgačev za države članice Evropske unije. Zaradi pomembnosti omenjene direktive smo v anketnem vprašalniku ugotavljali, ali so mladi v Sloveniji z njo seznanjeni, in prišli do rezultatov, da je z njo seznanjenih 17 % anketirancev. V ZDA je uveljavljen program za nagrajevanje žvižgačev, ki ga vodi Komisija za vrednostne papirje in borze. Omenjeni program beleži porast števila prijav od njegove ustanovitve, zato nas je zanimalo, ali bi se zaradi denarne nagrade mladi Slovenci lažje odločili za prijavo korupcije. Rezultati so pokazali, da denarna nagrada ne bi vplivala na odločitev o prijavi korupcije, vendar so anketirance mnenja, da bi se delež prijav v primeru denarnih nagrad povečal.
Ključne besede: diplomske naloge, žvižgači, zaščita, mladi, Slovenija, nagrade, korupcija
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Korporativna integriteta
Petra Puklavec, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je prišlo do bistveno večjih prizadevanj politikov za pripravo zakonov za preprečevanje korupcije znotraj podjetij. V sklopu dela uvodoma opredelimo področje poslovne etike, vprašanja, s katerimi se etika ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, in potrebe po formalnih in etičnih standardih, saj brez njih noben etičen program ne more biti učinkovit. S pomočjo etike lahko stopnjo problema v podjetju ocenimo že pred ukrepanjem. V današnjem času obstaja potreba po večji odgovornosti nadrejenih, podjetja morajo delati v dobro strank, javnost mora zaupati ne samo izdelkom, temveč tudi podjetju, podjetje mora biti odgovorno za okolje itd. V osrednjem delu magistrskega dela opredelimo pomene in primere vpeljave integritete v podjetje: kaj integriteta v praksi pomeni za današnjo družbo in gospodarstvo, kako uspešno upravljati integriteto in kaj se zgodi, če pride do kršitev. Predstavimo okvir, ki ga je v svojih smernicah za kulturo integritete predstavil zavarovalni inštitut Chartered v Angliji in je namenjen spodbujanju integritete. Izpostavimo pomembnost »tona z vrha« in kulture integritete, ki mora temeljiti na vrednotah. S pomočjo študije, ki jo je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pregledamo smernice za ustvarjanje funkcije integritete in tveganja, ki vplivajo na integriteto podjetij. Preučimo razloge za pomanjkanje integritete nadrejenih, razloge, zaradi katerih zaposleni ne želijo ali si ne upajo poročati o neetičnem ravnanju in vlogo žvižgačev, pri čemer izpostavimo primere žvižgaštva v Sloveniji. Preverimo tudi stanje korporativne integritete v Sloveniji, proces vpeljevanja korporativne integritete in Slovenske smernice korporativne integritete. Izpostavimo kodekse in procese izvajanja korporativne integritete v Sloveniji. V empiričnem delu s pomočjo poslovnih poročil podjetij Petrol, PwC in Luka Koper, ki so podpisniki smernic slovenske korporativne integritete na podlagi študije primerov analiziramo vpliv integritete na zaposlene, podjetje in družbo. Izpostavimo skupino Petrol, ki na podlagi pridobljenih informacij resnično živi integriteto.
Ključne besede: korporativna integriteta, poslovna etika, integriteta v praksi, spodbujanje integritete, Slovenske smernice korporativne integritete, žvižgači
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 570; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, diplomsko delo

Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Ključne besede: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2013; Ogledov: 1699; Prenosov: 468
.pdf Celotno besedilo (317,04 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici