| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZLIČNIH REAKTANTOV NA UČINKOVITOST RAZŽVEPLJEVALNE NAPRAVE V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE
Polona Perme, 2009, diplomsko delo

Opis: Izločanje škodljivih žveplovih oksidov iz dimnih plinov je v svetu poznano že več kot dvajset let. Najbolj uveljavljen in tudi najbolj učinkovit postopek izločanja žveplovih oksidov iz dimnih plinov je mokrokalcitni postopek. Poglavitne prednosti omenjenega postopka sta učinkovitost in uporaba cenenega absorpcijskega sredstva, to je mletega apnenca, ki je v naravi dokaj razširjen. Proces razžveplanja dimnih plinov v splošnem opisujejo štirje procesi: absorpcija žveplovega dioksida, raztapljanje apnenčeve moke, oksidacija sulfita v sulfat in kristalizacija sadre. V času kontakta med plinsko in tekočo fazo v absorberju se žveplov dioksid absorbira, vzporedno pa se absorbira tudi večina drugih primesi, kot so leteči pepel, žveplov trioksid, klorovodikova kislina, fluorovodikova kislina. Absorbirani žveplov dioksid nato v absorpcijski suspenziji reagira s kalcitom ter se med procesom oksidacije (vpihovanje zraka v suspenzijo pralnika) oksidira direktno do sulfata ter nato kristalizira v sadro, ki je končni produkt razžveplanja. Mokrokalcitni postopek za odstranjevanje SO2 iz dimnih plinov uporablja tudi Termoelektrarna Trbovlje (TET). Za ugotavljanje primernosti posameznih reaktantov — apnene moke in učinkovitosti razžvepljevalne naprave smo analizirali vzorce in spremljali obratovalne parametre štirih slovenskih proizvajalcev apnene moke: Apnenec d. o. o. Zidani Most, Industrija apna Kresnice d. o. o. (IAK), Industrija gradbenega materiala Zagorje d. o. o. (IGM) in Calcit d. o. o. Stahovica. Kemijske analize so se izvajale z vzorci absorpcijske suspenzije ter odcejene sadre vakuumskega filtra. Obratovalni parametri, ti so pretok dimnih plinov, masna koncentracija vtoka SO2 neočiščenih plinov, masna koncentracija iztoka SO2 očiščenih plinov, število delujočih obtočnih črpalk ter oksidacijskih puhal, so se beležili avtomatsko ob odvzemu vsakega vzorca. Absorpcijski suspenziji smo določali gostoto, merili pH, masno koncentracijo nezreagiranega CaCO3, masno koncentracijo neoksidiranega SO32—. Sadri smo določili masni delež CaSO3∙½H2O, preostali CaCO3 ter vlago. Izsledki so pokazali, da med reaktanti posameznih dobaviteljev obstajajo razlike, predvsem glede kemizma reakcije. Primerjava na osnovi enotnih obratovalnih parametrov je pokazala, da reaktant Apnenec — Zidani Most, zagotavlja najbolj učinkovito ter optimalno delovanje naprave za razžveplanje dimnih plinov (NRDP) TET. Izmerjene so najmanjše vrednosti masne koncentracije preostalega CaCO3 v absorpcijski suspenziji. S tem je zagotovljen najbolj učinkovit proces raztapljanja apnenčeve moke. Ravno tako je pri omenjenem reaktantu najbolj učinkovit proces oksidacije sulfita med procesom razžveplanja dimnih plinov z najmanjšo vsebnostjo neoksidiranega SO32— v absorpcijski suspenziji. Na odločitev o izbiri vplivajo tudi specifična poraba in cena apnene moke ter zanesljivost oskrbe. Analize sadre so pokazala, da v primeru obratovanja s katerim koli reaktantom nastaja komercialno kvalitetna sadra, ker izmerjene vrednosti ustrezajo danim kriterijem, ki so bili določeni pri projektiranju naprave. Lahko se odlaga na ustrezno urejenem odlagališču, lahko se uporablja v cementni industriji, za polnjenje rudniških rovov, ali z dodajanjem specialnih dodatkov za različne gradbene izdelke. Dodatne raziskave, zlasti granulometrijska in razširjena kemijska analiza apnene moke, bi dodatno pripomogla k ugotovitvi ustreznosti posameznega reaktanta. Žal se te analize ne izvajajo v laboratoriju TET.
Ključne besede: razžveplanje dimnih plinov, apnena moka, žveplov dioksid, mokrokalcitni postopek
Objavljeno: 06.08.2009; Ogledov: 2958; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (8,05 MB)

2.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Ključne besede: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2402; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Ključne besede: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2209; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Damjan Hohnec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Ključne besede: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1776; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

5.
Določanje SO2 v pivu
Maja Kavc, 2013, diplomsko delo

Opis: V pivu nastaja žveplov dioksid, ki je v previsokih koncentracijah za nekatere skupine ljudi zdravju škodljiv. Zakonsko predpisana najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v pivu je v Republiki Sloveniji 20 mg/L. Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje žveplovega dioksida v pivu. Metoda, ki smo jo želeli validirati, je destilacijska metoda s titracijo in je uradna predpisana metoda Republike Slovenije za določanje žveplovega dioksida v pivu. To metodo smo primerjali s spektroskopsko metodo, ki je že bila validirana in uporabljana, vendar je bila iz seznama uradnih metod umaknjena. Rezultati analize so pokazali, da je destilacijska metoda primerna za analizo žveplovega dioksida v pivu, saj je njena obnovljivost dobra (RSD je 1,6 %). Praktično uporabo metode smo preverili na 25 različnih vzorcih piva (svetlo, temno, brezakoholno, pivo z nizko vsebnostjo alkohola, mešanice piva in ekstrakta) ter rezultate primerjali s spektrofotometrično metodo. Ugotovili smo, da so bile pri večini vzorcev izmerjenje koncentracije SO2 po destilacijski metodi nekoliko nižje kot pri uporabi spektrofotometrične določitve.
Ključne besede: žveplov dioksid, pivo, spektrofotometrija, destilacijska metoda, validacija
Objavljeno: 02.04.2013; Ogledov: 1735; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
VPLIV RAZLIČNIH ZAMAŠKOV NA VSEBNOST ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IN ORGANOLEPTIČNO OCENO VINA SORTE 'SAUVIGNON'
Denis Ivančič, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih 2010-2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različnih zamaškov na vsebnost žveplovega dioksida ter na organoleptično oceno vina sorte 'Sauvignon'. Zastavljeni poskus je trajal 24 mesecev. Ob polnitvi 27. 7. 2010, je vino vsebovalo 40 mg/L prostega žveplovega dioksida. Pet in devet mesecev po polnitvi se je vsebnost prostega SO2 statistično značilno zmanjšala pri sintetičnem in aglomeriranem zamašku v primerjavi s plutastim in navojnim zamaškom (p  0.05). Štiriindvajset mesecev po polnitvi je bila vsebnost prostega SO2 pri sintetičnem zamašku 19 mg/L, nekoliko večja je bila pri aglomeriranem zamašku (24 mg/L), največje vsebnosti pa so bile pri plutastem in navojnem zamašku (27 mg/L). Pri senzorični oceni je pri vseh parametrih najboljše ocene prejelo vino zaprto s plutastim zamaškom. Kljub ne najmanjšim vsebnostim prostega SO2 je najslabšo senzorično oceno prejelo vino zaprto z aglomeriranim zamaškom.
Ključne besede: vino, zamašek, kakovost vina, žveplov dioksid
Objavljeno: 04.09.2013; Ogledov: 905; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

7.
Vpliv katalitične oksidacije SO2 na moker kalcitni postopek
Zdenko Kolarič, 2014, magistrsko delo

Opis: Premog predstavlja pomemben energijski vir. V termoelektrarnah zgoreva premogov prah, preko pretvorbe pridobivajo električni tok. Kot negativni vplivi pa nastajajo prašni delci, odpadna toplota in različne kemijske spojine. Med njimi so po škodljivosti najbolj pomembni dušikovi oksidi in žveplov dioksid. Žveplov dioksid je plin. Škodljivo deluje na ljudi in živali s poškodbami dihalnih poti, povzroča sušenje rastlin, posebej je to vidno pri izumiranju iglavcev. Uničujoče deluje še na predmete, zgradbe, spomenike in tla, neposredno in še posredno preko kislega dežja. Zato je pri pridobivanju električne energije iz premoga pomembno, da žveplov dioksid odstranjujejo iz dimnih plinov. V svetu se pri tem največ uporablja mokri kalcitni postopek, ki zagotavlja do 95 % učinkovitost, absorpcijsko sredstvo je apnenec, ki je poceni in lahko dosegljiv. Produkt razžveplanja je mavec, ki ga lahko koristno izrabijo po predelavi v gradbeništvu, ali pomešano s pepelom odvažajo na deponije, ali zapolnjujejo opuščene rudniške jaške. V magistrskem delu je obravnavan moker kalcitni postopek z vidika različnih pogojev njegove katalize. Eksperimentalno delo je obsegalo simulacijo postopka odstranjevanja žveplovega dioksida (SO2) med njegovim uvajanjem v prenasičeno raztopino (suspenzijo) kalcijevega karbonata (CaCO3). Opravljenih je bilo več serij eksperimentov brez in s katalizatorjem. Katalizirane reakcije so potekale pri sobni temperaturi (homogena kataliza) in pri 200 °C (heterogena kataliza). Razlikovale so se glede na vrsto (železove in manganove soli pri homogeni katalizi ter železovi oksidi in rude pri heterogeni katalizi) in obliko katalizatorja (prah, peleti) ter tip reakcije: (I) katalizator v raztopini CaCO3 – homogena kataliza in (II) katalizator v koloni izven raztopine – heterogena kataliza. Učinkovitost postopka odstranjevanja SO2 je bila ovrednotena glede na koncentracijo nastalega kalcijevega sulfata (CaSO4), ki smo ga določili v različnih časovnih intervalih eksperimenta. Rezultati kažejo na izboljšanje izkoristka reakcije, pri čemer je bil najboljši rezultat dosežen ob prisotnosti manganovega sulfata v postopku homogene katalize (66,31 % delež SO4 glede na SO2).
Ključne besede: Ključne besede: žveplov dioksid, moker kalcitni postopek, onesnaženje, razžvepljevanje dimnih plinov, homogena kataliza, heterogena kataliza.
Objavljeno: 10.07.2014; Ogledov: 1185; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

8.
Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotlini
Maruša Gmajner, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Ključne besede: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Objavljeno: 20.01.2015; Ogledov: 969; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

9.
Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini
Daša Golavšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Ključne besede: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1150; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici