1. Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754 : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa. Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 42
Celotno besedilo (5,86 MB) |
2. Nagrobna arhitektura okoli leta 1900 na izbranih pokopališčih podravske regije : magistrsko deloSamanta Mulec, 2023, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava nagrobne arhitekture okoli leta 1900 s poudarkom na raziskavi župnij in pokopališč občine Duplek ter grobnih kapel na območju Podravske regije. Pokopališča in nagrobni spomeniki so izjemni vir podatkov, ki so lahko v pomoč številnim strokovnim vedam in tako ne predstavljajo le mesta počitka. Tudi pokopališča, nagrobni spomeniki in arhitektura so del kulturne dediščine, ki jo je treba ohranjati; pa naj bodo bodisi mestna, bodisi podeželska, saj lahko tudi slednja skrivajo izjemno zgodovinsko in umetnostno vrednost. Ena takšnih primerov sta recimo mavzolej oziroma grobna kapela. Sta oblika nagrobne arhitekture, ki je zaradi svojih posebnosti in kakovosti na Slovenskem najbolj izstopala. Kljub nevsakdanjosti in njihovi tipični monumentalnosti so mavzoleji v strokovni literaturi premalokrat omenjeni, zato je glavni namen celostno predstaviti vsaj del teh. Pri izdelavi magistrskega dela so bili v pomoč dosedanja literatura o grobnih kapelah, nekateri arhivski viri, župnijske kronike ter poizvedovanja pri posameznikih. Ključne besede: Nagrobna arhitektura, pokopališča, podeželske župnije, nagrobni spomeniki, mavzolej, kulturna dediščina. Objavljeno v DKUM: 28.11.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 46
Celotno besedilo (6,51 MB) |
3. Slovensko-ameriška skupnost v Clevelandu po letu 1991Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena zgodovina slovenskoameriške skupnosti na območju clevelandske metropolitanske regije po letu 1991. Temelji na preučevanju zapisov v slovenskoameriških etničnih časnikih in študiju strokovne literature. Fokus naloge je usmerjen v etnične strukture, ki jih je slovenska skupnost v Clevelandu vzpostavila že pred letom 1991, po letu 1991 pa te ohranjajo nekatere dejavnosti. Naloga v pretežni meri analizira življenje pete generacije Američanov slovenskega porekla, ki so po svojem profilu drugačni od prvih priseljencev. Velikih valov novih priseljencev iz Slovenije po letu 1991 ni zaslediti, posledično najbolj dejavni del skupnosti ostajajo Američani slovenskega rodu, katerih slovenskost zaživi vsaj ob koncih tedna. Dodatna vrednost slovenskoameriške skupnosti po letu 1991 so posamezniki, ki so dosegli zavidljive rezultate na najrazličnejših področjih. Posebno poglavje v nalogi je posvečeno politikom slovenskega rodu, ki so na območju clevelandske metropolitanske regije aktivni tudi po letu 1991. Ob omenjenih politikih v Clevelandu in okolici delujejo tudi številni kulturniki in znanstveniki. Slovenska skupnost se lahko pohvali tudi z astronavti slovenskega rodu. V Clevelandu se je skupnost organizirala tudi takrat, ko je Slovenija najbolj potrebovala pomoč, leta 1991. Tudi zaradi pritiska te skupnosti so ZDA priznale Slovenijo kot samostojno in suvereno državo 7. aprila leta 1992. Ameriški Slovenci so prav tako budno spremljali vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo. Ključne besede: slovenski izseljenci, Cleveland, slovenske etnične župnije, bratske podporne jednote, narodni domovi Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 963; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,74 MB) |
4. Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781Nika Drofenik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi.
Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj.
Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki. Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1204; Prenosov: 130
Celotno besedilo (6,33 MB) |
5. |
6. |
7. Prebivalstvo trga Murska Sobota na podlagi matičnih knjig iz 18. stoletja (1733-1788)Nina Gubič, 2011, diplomsko delo Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli, na njihov vsakdanjik pa je dokaj vplivala tudi Cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali in delali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene najstarejše danes ohranjene matične knjige privilegiranega trga Murska Sobota med leti 1733 in 1788. Najprej je podan zgodovinski pregled trga Murska Sobota do 18. stoletja, nato pa soboške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig ter razvoju in pomenu novoveških imen in priimkov. Sledi analiza matičnih knjig za trg Murska Sobota, tekstovno in grafično obdelani podatki, kar pa je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V transliteraciji virov je najprej izpisana krstna knjiga od 1733 do 1788, sledi poročna knjiga od 1736 do 1774, na koncu pa še pokopna knjiga od 1736 do 1774. Dodane so še priloge ter podatki o virih in literaturi. Ključne besede: trg Murska Sobota, murskosoboška župnija, priimki, matice župnije Murska Sobota, 18. stoletje Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4581; Prenosov: 440
Celotno besedilo (3,33 MB) |
8. Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v LimbušuNina Pavalec, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v Limbušu predstavlja v prvem delu naloge zgodovino Limbuša od začetka 15. pa do konca 18. stoletja in nastanek ter razvoj matičnih knjig. Predstavljena je krajša zgodovina limbuškega gradu, posestniki v Limbušu in Pekrah in obveznosti podložnikov, hkrati pa je predstavljena tudi župnija Svetega Jakoba v Limbušu. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig. Analizirane so bile limbuške matične knjige za kraja Limbuš in Pekre, kar je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V analizi so tekstovno obdelani podatki limbuških matic za Pekre in Limbuš. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic in slik. Ključne besede: Limbuš in Pekre, priimki, matice župnije Svetega Jakoba v Limbušu. Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3187; Prenosov: 575
Celotno besedilo (4,36 MB) |
9. Župnija Sv. Vid pri Ptuju in njeno prebivalstvo na podlagi matičnih knjig med leti 1918 in 1929Mojca Zavec, 2008, diplomsko delo Ključne besede: zgodovina, župnije, Ptuj, cerkev, matične knjige, prebivalstvo, rojstva, krsti, poroke, smrti, diplomska dela Objavljeno v DKUM: 22.01.2009; Ogledov: 4858; Prenosov: 397
Celotno besedilo (1,99 MB) |