| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
LIMBUŠKI IN PEKRSKI PRIIMKI IZ MATIC ŽUPNIJE SVETEGA JAKOBA V LIMBUŠU
Nina Pavalec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Limbuški in pekrski priimki iz matic župnije Svetega Jakoba v Limbušu predstavlja v prvem delu naloge zgodovino Limbuša od začetka 15. pa do konca 18. stoletja in nastanek ter razvoj matičnih knjig. Predstavljena je krajša zgodovina limbuškega gradu, posestniki v Limbušu in Pekrah in obveznosti podložnikov, hkrati pa je predstavljena tudi župnija Svetega Jakoba v Limbušu. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig. Analizirane so bile limbuške matične knjige za kraja Limbuš in Pekre, kar je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V analizi so tekstovno obdelani podatki limbuških matic za Pekre in Limbuš. Na koncu so dodani podatki o virih in literaturi, seznam preglednic in slik.
Ključne besede: Limbuš in Pekre, priimki, matice župnije Svetega Jakoba v Limbušu.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2033; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

3.
PREBIVALSTVO TRGA MURSKA SOBOTA NA PODLAGI MATIČNIH KNJIG IZ 18. STOLETJA (1733-1788)
Nina Gubič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zgodovino posameznega kraja v največji meri predstavljajo ljudje, ki so tam živeli, na njihov vsakdanjik pa je dokaj vplivala tudi Cerkev. Ljudje so se v okviru posamezne župnije rodili, poročali, umirali in delali. Pomemben zgodovinski vir o življenju v posameznih župnijah so matične knjige. V diplomskem delu so tako predstavljene najstarejše danes ohranjene matične knjige privilegiranega trga Murska Sobota med leti 1733 in 1788. Najprej je podan zgodovinski pregled trga Murska Sobota do 18. stoletja, nato pa soboške župnije od njene ustanovitve do konca 18. stoletja. Posebna pozornost je namenjena nastanku in razvoju matičnih knjig ter razvoju in pomenu novoveških imen in priimkov. Sledi analiza matičnih knjig za trg Murska Sobota, tekstovno in grafično obdelani podatki, kar pa je zajeto v drugem delu diplomskega dela. V transliteraciji virov je najprej izpisana krstna knjiga od 1733 do 1788, sledi poročna knjiga od 1736 do 1774, na koncu pa še pokopna knjiga od 1736 do 1774. Dodane so še priloge ter podatki o virih in literaturi.
Ključne besede: trg Murska Sobota, murskosoboška župnija, priimki, matice župnije Murska Sobota, 18. stoletje
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3270; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

4.
5.
6.
Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781
Nika Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi. Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj. Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki.
Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (6,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici