1. Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Sedej, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja.
Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje.
V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam.
Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.
Ključne besede: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (658,87 KB) |
2. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAida Bajra, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan resen problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kjer se lahko kadarkoli srečujejo zaposleni. Tako lahko na delovnem mestu postanemo žrtev fizičnega, spolnega in tudi psihičnega nasilja. Največkrat so žrtve nasilja predvsem mlade ženske, ki se ne zavedajo dela in vodstvene funkcije na delovnem mestu. Slabo vzdušje na delovnem mestu lahko privede do negativnih posledic, kjer lahko travmatične izkušnje povzročijo hude telesne, mentalne in psihosomatske posledice. Zanimalo nas je tudi, kateri so vzroki in dejavniki, ki vplivajo na spolno nadlegovanje, ter katere so posledice takoj po spolnem napadu in kasneje. Izvedeno je bilo nekaj raziskav o spolnemu nadlegovanju v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da je ena izmed osmih žensk in eden izmed štirinajstih moških že doživelo spolno nadlegovanje. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila ta , da je vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja in vsaka šesta žrtev fizičnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Najpogostejši storilci so bili sodelavci, tem sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih pozicijah. Rezultati analize, kjer je sodelovalo 823 zaposlenih so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10,4 % zaposlenih izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, 18, 8 % pa jih je bilo priča pri spolnemu nadlegovanju.
Delodajalci se morejo zavzemati za zaposlene in jih seznaniti s podano izjavo in podpisanim Dogovorom o preprečevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter tekoče spremljati kvaliteto organizacije dela in načina vodenja dela. Za ugotavljanje in odpravo negativnih nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, delodajalec sprejme splošni akt in v soglasju z delavskimi predstavniki določi pooblaščenca za sprejem prijav nadlegovanja. Ti predstavniki se zavzemajo, da bodo trajno spodbujali sodelavce h kolegialnemu vedenju na vseh organizacijskih ravneh družbe in da bodo trajno informirali sodelavce o oblikah in posledicah nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu.
Veliko držav po svetu ima urejen sistem glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V Sloveniji imajo ključno vlogo pri preprečevanju spolnega nadlegovanja sprejeti pravni akti. Ti akti so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, žrtve nasilja, ženske, delovna mesta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 90
Celotno besedilo (887,59 KB) |
3. Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko deloKlavdija Kotnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini : magistrsko deloAnja Aleksič, 2021, magistrsko delo Opis: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 1416; Prenosov: 396
Celotno besedilo (2,19 MB) |
5. Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAndreja Tratnjek, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje.
Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine.
Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke.
Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola.
Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Objavljeno v DKUM: 17.02.2021; Ogledov: 1667; Prenosov: 272
Celotno besedilo (822,35 KB) |
6. Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja FacebookDoris Brdnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka.
Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje.
V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo.
Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Ključne besede: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1590; Prenosov: 516
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. MOBING NA DELOVNEM MESTUDarja Muršec, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je bil obravnavan mobing na delovnem mestu. Zaradi pretekle gospodarske krize, je mobing postal pereč problem sodobne družbe, saj je v podjetjih vse bolj prisoten. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in praktičnem del. V teoretičnem delu so bila opisana tri poglavja. Prvo poglavje se je nanašalo na predstavitev mobinga, v drugem je bila opisana motivacija, tretje pa je zadevalo pravno ureditev mobinga. V praktičnem delu naloge, pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali naključni anketirani (zaposleni iz različnih podjetij).
Ključne besede: Mobing, stres na delovnem mestu, trpinčenje, žrtve nasilja, povzročitelji nasilja.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 3966; Prenosov: 732
Celotno besedilo (966,22 KB) |
8. SVETOVALNI DELAVCI IN PROBLEMATIKA PREPOZNAVANJA NASILJA NAD OTROKI V DRUŽINISergeja Vogrin, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, v koliki meri so strokovni delavci, zaposleni v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah, seznanjeni s problematiko nasilja v družini in kakšna je njihova vloga pri odkrivanju in preprečevanju tega pojava. Zanimalo nas je, ali so svetovalni delavci poučeni o možnih znakih družinskega nasilja pri učencih in kako jih v praksi tudi prepoznavajo. Prav tako smo želeli ugotoviti, kako pogosto svetovalni delavci ozaveščajo učence o nasilju in možnih zlorabah. Raziskovali smo, ali so svetovalni delavci seznanjeni s pravili ukrepanja ob prepoznavi družinskega nasilja in kako pogosto te ukrepe izvajajo ter kako uspešno ob tem sodelujejo z drugimi institucijami, predvsem s centrom za socialno delo in policijo. Ob tem smo prav tako opazovali, ali obstajajo glede nasilja v družini na otroki statistično značilne razlike med mestnimi in podeželskimi osnovnimi šolami in ali je prepoznavanje družinskega nasilja povezano z delovno dobo strokovnih delavcev, zaposlenih v svetovalnih službah v slovenskih osnovnih šolah.
S pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali strokovnim delavcem, zaposlenim v svetovalnih službah na osnovnih šolah v Sloveniji, smo lahko potrdili vseh pet zastavljenih hipotez: svetovalni delavci v slovenskih osnovnih šolah so dobro seznanjeni z znaki družinskega nasilja nad učenci in ukrepi ob srečanju z njim; svetovalni delavci pogosto prepoznavajo znake družinskega nasilja pri učencih; večinoma ukrepajo v skladu s pravili ob prepoznavi družinskega nasilja nad učenci, svetovalni delavci redno ozaveščajo učence o nasilju in zlorabah, prav tako pa v primeru družinskega nasilja nad učencem uspešno sodelujejo z drugimi institucijami.
Ključne besede: nasilje, družinsko nasilje, otroci kot žrtve družinskega nasilja, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, ekonomsko nasilje, zlorabljanje, podeželje, mesto, delovna doba, svetovalni delavci.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1565; Prenosov: 203
Celotno besedilo (675,83 KB) |
