| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Iskanje pogrešanih mladoletnih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Marija Loparič, 2020, diplomsko delo

Opis: Ko nekdo postane pogrešan, za seboj pusti strah in zmedenost, tako med policisti kot med nami, ki smo o tem obveščeni v javnosti. Skozi nalogo smo raziskali, kateri predpisi so potrebni za uspešno preiskovanje pogrešanih oseb in kako so pogrešane osebe opredeljene v zakonih v Sloveniji in nekaterih drugih državah. Ker so policisti prvi, katerim se zatečemo v teh primerih, je na njih še toliko večje breme. Podrobneje smo opisali, kako poteka samo preiskovanje, kateri ukrepi so pomembni skozi celotno preiskovanje. Osebe se lahko izgubijo, zaidejo, storijo samomor ali postanejo žrtev kaznivega dejanja. V večini državah bodo po navadi hitro našli pogrešano osebo. Nekateri primeri pogrešanih oseb pa na žalost ostajajo nerešeni več let. Postopek raziskovanja se ločuje glede na starostno skupino in stanje pogrešanega. Razmere, ko človek »izgine«, so lahko zelo boleče z dolgotrajnimi učinki na družino in prijatelje, saj ne morejo vedeti, kje je njihova pogrešana oseba. Ko govorimo o osebah, ki kar naenkrat »izginejo«, policisti sumijo tudi morebitno smrt te žrtve, kot so samomori, nesreče, naravne smrti. Če pride do tega, morajo policisti imeti zadosti gradiva, da lahko identificirajo najdeno osebo (fotografije, DNK, prstni odtisi…). Poleg vseh teh obvez je pa zelo pomembno vzajemno sodelovanje med policijo in širšo javnostjo. Osredotočili smo se na preiskovanje pogrešanih mladoletnih oseb. Razlogi za pogrešanje so številni in raznoliki. Nas so zanimali, kakšni so ti razlogi. Podatke smo pridobili s tem, da smo pregledali literaturo, članke, spletne portale in povzeli ugotovitve ostalih avtorjev, ki so že raziskali že to področje. S tem raziskovanjem smo odgovorili na zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, kaj zajema to področje in kako pristopiti k samemu preiskovanju pogrešanih oseb. V Sloveniji se s tem področjem največ ukvarjajo policisti s pomočjo iskalnih oziroma reševalnih služb, organizacijami in detektivi. V prihodnje predlagamo, da posvetimo več svojega časa takšnim primerom in celotnem delu policije, prav tako ostalim, ki pomagajo k bolj učinkovitem preiskovanju.
Ključne besede: diplomske naloge, mladoletniki, pogrešane osebe, žrtve kaznivih dejanj, iskanje pogrešanih oseb
Objavljeno v DKUM: 18.01.2021; Ogledov: 863; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (668,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici