1. Preprečevanje sekundarne viktimizacije pri žrtvah nasilja v intimnem partnerskem odnosu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostSara Češka, 2024, diplomsko delo Opis: Nasilje, ki se je začelo s pojavom prvih ljudstev in je neločljiv spremljevalec zgodovine človeštva, vse prevečkrat ostaja spregledano, celo tolerirano. Pojavlja se v vseh družbah, neodvisno od narodnosti, spola, starosti ali etične pripadnosti članov. Pogosto najde svoje mesto tudi tam, kjer naj bi se posamezniki počutili najbolj varno in sprejeto – znotraj družine oziroma intimne partnerske zveze. In prav ta vrsta nasilja, ki se dogaja za štirimi stenami, najpogosteje ostaja nevidna in neprijavljena. Nasilje v intimnih partnerskih zvezah se pojavlja v različnih oblikah – fizično, psihično, spolno in ekonomsko, žrtve nasilja pa so najpogosteje ženske, in sicer v kar 90–97 %. Pomembno se je zavedati, da se nasilje ne pojavlja zgolj v »problematičnih« družinah, pač pa žrtev nasilja s strani zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja lahko postane katerakoli ženska. Pri tovrstnem nasilju običajno ne gre za enkratno kaznivo dejanje, temveč za skupek ponavljajočih se dejanj z elementi nasilja, ki sčasoma postajajo vse intenzivnejša in pogostejša. Kljub temu žrtve nasilnega partnerja pogosto ne prijavijo iz različnih razlogov. Eden izmed njih je tudi strah pred sekundarno viktimizacijo – strah, da bodo osramočene in da ne bodo dobile ustrezne podpore in pomoči s strani pristojnih institucij. Z namenom zmanjševanja sekundarne viktimizacije so bili sprejeti številni ukrepi, tako na ravni Evropske unije kot tudi (po priporočilih in direktivah slednje) na državni ravni. Republika Slovenija posebno pozornost namenja zagotavljanju ustreznih izobraževanj in usposabljanj za vse, ki pri svojem delu prihajajo v stik z žrtvami – policija, centri za socialno delo, državno tožilstvo, sodstvo, zdravstveni delavci in drugi. Veliko vlogo imajo tudi številne nevladne organizacije, ki žrtvam v prvi vrsti nudijo zaščito in podporo ter jih informirajo o možnih rešitvah in nadaljnjih postopkih. Ključne besede: nasilje v intimnem partnerskem odnosu, žrtve, sekundarna viktimizacija, ukrepi, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (657,66 KB) |
2. Obravnava žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAna Tiegl, 2024, diplomsko delo Opis: Žrtve trgovine z ljudmi pogosto prihajajo iz revnih držav z visoko stopnjo kriminalitete in korupcije, kjer izobraževanje in družinska podpora nista v ospredju in kjer je prisotna zgodovina zlorab. Identifikacija žrtev je otežena zaradi narave kaznivega dejanja, saj žrtve pogosto nezakonito pripeljejo v tujino, zato ne poznajo svojih pravic, jezika in zakonodaje. Slovenija je predvsem tranzitna in ciljna država za žrtve, ki prihajajo iz različnih držav, redkeje pa je država izvora. Trgovina z ljudmi je osnovana na treh elementih: dejanje, sredstva in namen izkoriščanja. Večina žrtev je rekrutirana na podlagi obljub o boljšem življenju, pri čemer so ranljive zaradi brezposelnosti, revščine, neozaveščenosti, pomanjkanja izobrazbe in spolne diskriminacije. Pravilna identifikacija žrtev je ključna za zaščito, varnost in poznejšo rehabilitacijo. V Sloveniji obravnava žrtev trgovine z ljudmi temelji na pristopu, osredotočenem na preživele, in sicer z vključevanjem celostnega pristopa k zdravljenju, vodenja primerov, podpore in svetovanja. Identifikacijo osebe kot žrtve trgovine z ljudmi opravi policija v sodelovanju z nevladnima organizacijama Slovenska karitas in Društvo Ključ. Kljub prizadevanjem je obravnava žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji pomanjkljiva, in sicer zaradi pomanjkanja financiranja, neustreznega prilagajanja programov specifičnim travmam žrtev in pomanjkljive zdravstvene obravnave – zlasti za osebe, ki se spopadajo z odvisnostjo. Predlogi za izboljšanje vključujejo podaljšanje obdobja krizne namestitve, širše izobraževanje sodnih delavcev in prilagoditev programov za nove vrste žrtev ter širšo pomoč, vključno s podporo žrtvini družini in izvornim državam. Ključne besede: trgovina z ljudmi, žrtve, programi pomoči, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (690,24 KB) |
3. Strelski napadi na šolah v Evropi in po svetu: vidik žrtev in dejavniki prestopništva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNuša Perovnik, 2024, diplomsko delo Opis: Nasilje predstavlja velik socialni in politični problem, ki ga stopnjujejo predvsem revščina, neurejene soseske, dostop do strelnega orožja ter diskriminacija, kar lahko privede do izrednega nasilja kot je streljanje na šolah. Streljanja na šolah predstavljajo in vzbujajo nepredstavljive občutke, ki jih doživljajo žrtve strelskih napadov, njihove družine in šolski delavci, po drugi strani pa je dobro vedeti o vzrokih, vplivih in posledicah, zakaj se storilci odločijo za napad. Napadi se dogajajo povsod po svetu in so v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji redki dogodki, a ko se zgodijo, v družbi povzročijo moralno paniko, predvsem zaradi medijev, ki vse to informirajo, včasih dogodke predstavijo lažno ter jih označujejo kot naključna dejanja. V resnici so vse bolj kompleksna in zapletena kot naključna. Osebe, ki izvedejo napad na šole, po navadi trpijo za duševnimi težavami, ki so povezane z različnimi motnjami, izgubami ter pretiranim nasiljem, poleg tega pa k temu prisostvujejo dejavniki prestopništva, ki storilce privedejo do izvedbe njihovega načrta. Problem v Ameriki predstavlja dostop do orožja, v evropskih državah pa je zakonodaja na tem področju bolj urejena. Pri žrtvah, ki preživijo napade in njihovih družinah, se pogosto razvijejo določene travme, ki jih posamezniki predelujejo različno glede na njihove sposobnosti spoprijemanja s stresnimi dogodki. V teh primerih je pomemben pristop obravnave in pomoči, saj jo v teh trenutkih žrtve najbolj potrebujejo. Veliko vlogo pri tem ima šola, ki mora vzpostaviti ustrezno zaščito žrtev, tako učencev kot delavcev, ki so bili v strelskem napadu udeleženi. V nalogi so opisani tudi primeri napadov, vključno z najbolj znanim strelskim pohodom na srednji šoli Columbine iz leta 1999. Ključne besede: strelski napadi, šole, žrtve, prestopništvo, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 21
Celotno besedilo (635,34 KB) |
4. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli : magistrsko deloSara Smerdel, 2024, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je opredeljeno kot fizični, verbalni, psihološki napad ali ustrahovanje v fizično - psihološko neenakem okolju, ki se izvaja namerno, prostovoljno in sistematično v presledkih proti šibkejšim vrstnikom z namenom povzročiti strah in tesnobo ter škodo pri žrtvi. Pojavlja se med otroci in mladostniki na vseh stopnjah izobraževanja. Največje tveganje je v skupini mladostnikov med 13 in 15 letom. Za medvrstniško nasilje je značilna socialna izključenost ter fizično in verbalno ustrahovanje. Pri nasilju ločimo neposredno ali vidno nasilje, ki se kaže v verbalnem in fizičnem nasilju in posredno, manj vidno nasilje, kjer prednjači socialna izključenost. Dejavniki, ki prispevajo k ustrahovanju so na splošno razdeljeni v tri glavne skupine: individualni, družinski in šolski. Medvrstniško nasilje v šoli ima močan vpliv na učne dosežke učencev in na njihovo fizično in psihično zdravje, kar se lahko nadaljuje tudi kasneje, zato mora biti ugotavljanje vzrokov za medvrstniško nasilje v šolah in izvajanje učinkovitih ukrepov za njegovo preprečevanje primarna naloga vseh, saj bomo le tako dosegli, da otroci in mladostniki ne bi bili žrtve medvrstniškega nasilja.Teoretična izhodišča so uporabljena na raziskavi pojavnosti medvrstniškega nasilja med učenci od 5. do 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Osnovne značilnosti medvrstniškega nasilja med učenci ne odstopajo bistveno od splošnih ugotovitev, ki veljajo za večino osnovnih šol. Medvrstniškemu nasilju je bilo vsaj enkrat izpostavljeno več kot tri četrtine dijakov, od teh le malo več kot 8 odstotkov večkrat na teden. Petina dijakov z nasiljem ni imelo stika. Med učenci prevladuje verbalno nasilje, fizičnega nasilja je malo in presenetljivo, ob veliki razširjenosti rabe elektronskih naprav in družbenih omrežij, le to ni pogosto orodje za izvajanje medvrstniškega nasilja. Tako učenci kot učitelji težavo prepoznavajo in so tudi pripravljeni v šolskem okolju biti dejavni pri omejevanju in izkoreninjanju medvrstniškega nasilja. Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, napadalci, opazovalci, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,92 MB) |
5. Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Sedej, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja.
Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje.
V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam.
Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.
Ključne besede: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 25.04.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 123
Celotno besedilo (658,87 KB) |
6. |
7. |
8. Pravni in dejanski problemi varnostnega policijskega pooblastila prepovedi približevanja osebi, kraju ali območjuMiroslav Žaberl, Andreja Potočnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijska pooblastila, prepoved približevanja, nasilje, družina, žrtve, storilci Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 12
Celotno besedilo (277,02 KB) |
9. |
10. |