| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 181
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aida Bajra, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan resen problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kjer se lahko kadarkoli srečujejo zaposleni. Tako lahko na delovnem mestu postanemo žrtev fizičnega, spolnega in tudi psihičnega nasilja. Največkrat so žrtve nasilja predvsem mlade ženske, ki se ne zavedajo dela in vodstvene funkcije na delovnem mestu. Slabo vzdušje na delovnem mestu lahko privede do negativnih posledic, kjer lahko travmatične izkušnje povzročijo hude telesne, mentalne in psihosomatske posledice. Zanimalo nas je tudi, kateri so vzroki in dejavniki, ki vplivajo na spolno nadlegovanje, ter katere so posledice takoj po spolnem napadu in kasneje. Izvedeno je bilo nekaj raziskav o spolnemu nadlegovanju v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da je ena izmed osmih žensk in eden izmed štirinajstih moških že doživelo spolno nadlegovanje. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila ta , da je vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja in vsaka šesta žrtev fizičnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Najpogostejši storilci so bili sodelavci, tem sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih pozicijah. Rezultati analize, kjer je sodelovalo 823 zaposlenih so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10,4 % zaposlenih izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, 18, 8 % pa jih je bilo priča pri spolnemu nadlegovanju. Delodajalci se morejo zavzemati za zaposlene in jih seznaniti s podano izjavo in podpisanim Dogovorom o preprečevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter tekoče spremljati kvaliteto organizacije dela in načina vodenja dela. Za ugotavljanje in odpravo negativnih nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, delodajalec sprejme splošni akt in v soglasju z delavskimi predstavniki določi pooblaščenca za sprejem prijav nadlegovanja. Ti predstavniki se zavzemajo, da bodo trajno spodbujali sodelavce h kolegialnemu vedenju na vseh organizacijskih ravneh družbe in da bodo trajno informirali sodelavce o oblikah in posledicah nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Veliko držav po svetu ima urejen sistem glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V Sloveniji imajo ključno vlogo pri preprečevanju spolnega nadlegovanja sprejeti pravni akti. Ti akti so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, žrtve nasilja, ženske, delovna mesta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (887,59 KB)

2.
Odzivanje na nasilje v družini - primerjava med Slovenijo in Portugalsko : magistrsko delo
Ula Moškerc, 2023, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini je kompleksen in zaskrbljujoč pojav, ki se pojavlja v domačem okolju in prizadene vse družbene sloje in kulture. To lahko vključuje psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Najpogosteje se dogaja za zaprtimi vrati, zaradi česar je le-tega težje zaznati in s tem tudi ukrepati. Nasilje lahko prizadene ljudi vseh starosti in spolov. Posledice nasilja v družini so dolgoročne in resne, zato je pomembno, da so pri obravnavanju tako storilca kot tudi žrtve uporabljeni ustrezni ukrepi. Sama prepoznava in preprečevanje nasilja v družini sta ključna za zagotavljanje varnosti žrtev. To vključuje ozaveščanje, izobraževanje in podporo žrtvam ter tudi strožjo zakonodajo in mehanizme za obravnavo nasilja v družini. Že s prepoznavanjem in z reševanjem problema lahko družba ustvari varnejšo in bolj podporno okolje za vse ljudi. Pri tem se je potrebno zavedati tudi ukrepov, ki so določeni za storilce in so ključni za preprečevanje ponavljanja nasilnih dejanj in za spodbujanje odgovornega ravnanja. Cilj zaključnega dela je predstaviti, kaj nasilje v družini sploh je, katere vrste nasilja poznamo in kaj je krog nasilja. Po pregledu in primerjavi zakonodajne ureditve nasilja v družini v naših izbranih državah smo ugotovili, da je zelo podobna. Obravnavanje storilcev in ukrepi zanje ter nudenje pomoči žrtvam je s strani organizacij in institucij v obeh državah opravljeno na zelo podobne načine. V nadaljevanju smo podali tudi podatke o številu primerov oz. sami pojavnosti nasilja v družini v izbranih državah, pri čemer smo ugotovili, da je število primerov na Portugalskem konkretno višje kot v Sloveniji. Na koncu smo naredili še predstavitev naših intervjujev, kratko razpravo in predstavili naša raziskovalna vprašanja. Nasilje v družini ni zgolj osebna težava, ampak tudi družbeni problem, ki zahteva aktivno ukrepanje vseh nas.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
Psihosocialna pomoč žrtvam vrstniškega ustrahovanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Komidar, 2023, diplomsko delo

Opis: Z vrstniškim ustrahovanjem se strokovnjaki spopadajo že mnogo let, sproti pa so se in se še vedno pojavljajo nove oblike tega problema. Tem je potrebno slediti in jih ustrezno obravnavati, saj je to pomemben dejavnik pri zatiranju in nadzoru ustrahovanja med vrstniki. Prav tako je pomembna ustrezna preventivna dejavnost na tem področju ter sodelovanje vpletenih institucij, ki so odgovorne za preprečevanje in zatiranje ustrahovanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne oblike pomoči so na voljo otrokom in mladostnikom, ki so žrtve vrstniškega ustrahovanja. Poleg tega želimo izvedeti, katere oblike pomoči so najbolj učinkovite, na koga se žrtve največkrat obrnejo po pomoč in katerim institucijam manj zaupajo, zakaj sploh pride do ustrahovanja, kdo so žrtve in kdo storilci ter kako bi lahko izboljšali prakso pomoči, tako za žrtve kot tudi za storilce. Ugotavljamo, da večina žrtev pomoč najprej poišče pri osebah, s katerimi so največ v stiku in jim lahko zaupajo. Te jih nato napotijo do strokovnjakov, usposobljenih na tem področju, da jim nudijo ustrezno pomoč. To največkrat zajema individualno svetovanje in pogovor, odločijo pa se tudi za skupinske delavnice in programe, ki so primerni glede na posamezno situacijo. Različne institucije med seboj večinoma uspešno sodelujejo, a bi si tega želeli v večji meri. Pomembno je, da so osebe, ki so z otroci in mladostniki največ v stiku, pozorne na njihovo obnašanje in morebitne znake stiske. Le tako jim lahko zagotovijo ustrezno pomoč, ko jo potrebujejo in s tem razvijejo pozitiven odnos. Velik delež nasilja še vedno ostaja skrit, saj si žrtve o tem ne upajo spregovoriti. Zato se pristojne institucije trudijo, da bi otroke in mladostnike spodbudile k pogovoru o težkih situacijah, v katerih se znajdejo.
Ključne besede: vrstniško ustrahovanje, psihosociologija, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (711,60 KB)

4.
Psihologija serijskih morilcev in njihov vpliv na okolico : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Alenka Mivšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoči na serijskega morilca, njegove značilnosti in kako njegova dejanja vplivajo na okolico, kako jih le-ta vidi in kakšna čustva vzbudi, ko je na prostosti serijski morilec. Hipoteze diplomskega dela so zastavljene tako, da se jih lahko preverja tudi s pomočjo ankete, ki je bila izpeljana tekom diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela so podane lastnosti, ki jih imajo serijski morilci, kot so biološki, sociološki in psihološki dejavniki, pregled motivov. Za boljše razumevanje je navedenih nekaj konkretnih primerov zgodb slovenskih serijskih morilcev, pa tudi nekaj tujih, s tem pa se lahko preveri, ali stereotipi držijo ali ne. Pomemben je tudi vidik medijev, kako vplivajo na okolico in njihov način pripovedi zgodbe, kakšen vpliv imajo na dejanja serijskih morilcev ter kakšna je razlika med tem, kako na medije gledajo serijski morilci in kako ostali ljudje. V zaključku so podani rezultati ankete, ki kažejo, kako serijski morilci vplivajo na okolje v Sloveniji.
Ključne besede: vedenje, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 418; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (585,81 KB)

5.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dušica Dimić, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (951,85 KB)

7.
Izbrana mladinska dela o holokavstu
Ana Korošec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo holokavsta v izbranih mladinskih delih. V prvem delu je podan teoretični okvir, ki zajema kratek pregled druge svetovne vojne, opis najbolj znanih koncentracijskih taborišč, kot so Auschwitz, Dachau in Mauthausen, opredelitev holokavsta in mladinske književnosti, značilnosti leposlovnih del za odrasle in mladinskih leposlovnih del o holokavstu ter opis literarnih vrst analiziranih del, v katerih se pojavlja tema holokavsta, s poudarkom na dnevnikih, spominih in zgodovinskih romanih. Holokavst, sistematični genocid, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija s svojimi zavezniki, je navdihnil številne literarne ustvarjalce. Analiza vseh šestnajstih leposlovnih del, med katerimi prevladujejo zgodovinski romani, temelji na njihovi zunanji (število poglavij) in notranji zgradbi (zgodba, snov, teme, motivi, oznaka literarnih oseb, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik, slog, ideje in sporočilo). Analizirana besedila so razvrščena glede na to, ali je avtor hkrati tudi literarni lik oziroma pripovedovalec (dnevniki, spomini) ali ni vpleten v zgodbo (zgodovinske kratke zgodbe, zgodovinske povesti, zgodovinski romani). Neposredna pričevalca holokavsta sta Anne Frank in Elie Wiesel, medtem ko ostali avtorji niso sami izkusili holokavsta, vendar preko literature ozaveščajo bralce o njem. Obravnavana leposlovna dela pomembno prispevajo k poznavanju holokavsta in spodbujajo k poglobljenemu premisleku o človeških vrednotah in smislu vojne.
Ključne besede: Druga svetovna vojna, nacistična koncentracijska taborišča, holokavst, otroške žrtve, mladinska književnost.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 901; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Zaščita žrtev družinskega nasilja v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Javornik, 2021, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki se skrije pred očmi javnosti v najmanjši delec družbe - v družino. Gre za dolgotrajno nasilje, ki se pogosto odkrije, ko ima žrtev vidne posledice, v skrajnem primeru pa ko ta umre. Do tega velikokrat pride, saj je žrtev ujeta v krogu nasilja, iz katerega je težko pobegniti. Zato je pomembno žrtev zaščititi s primernimi ukrepi, ko se tovrstno nasilje odkrije, in ji ponuditi pomoč. Nasilje v družini je lahko prepoznano kot prekršek, ki ga določa 6. člen Zakona o javnem redu in miru, ali pa kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje 191. člen Kazenskega zakonika. Pri obeh gre za podobna dejanja, vendar z različno globokimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve. Tako lahko glede na te posege sorazmerno enako posegata policija in sodišče v pravice in temeljne svoboščine povzročitelja z varnostnimi ali omejitvenimi ukrepi. Pod slednje štejemo policijsko pridržanje, privedbo, pripor, hišni pripor ter ostale nadomestne ukrepe. Le-te urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Glavne varnostne ukrepe pa ureja Zakon o prepovedi nasilja v družini. Ti so varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, napotitev v programe, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok in prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Le-ti se različno usklajujejo z ostalimi zakoni. Pomembno pa je izpostaviti ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, ki je tako varnostni, kot tudi omejevalni ukrep, ter je poleg pripora tudi eden najpogosteje izrečenih. Zakonodaja vseh teh naštetih posegov v pravice se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Danes smo s tem dosegli obsežen nabor ukrepov, ki imajo velik potencial za dolgoročno odpravljanje nasilja v družini. V zakonodaji pa se še vedno srečujemo z nekaj pomanjkljivostmi, kar pa povzroči določene omejitve in probleme pri izvajanju le-teh.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrepi za zaščito žrtve, zakonodaja, usklajenost zakonodaje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (580,01 KB)

9.
Vlomilci in serijski vlomilci ter strah pred njimi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nuša Pilaj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlomilce in serijske vlomilce na splošno, ter strah pred njimi. Predstavljene so različne definicije vloma, različne vrste vlomilcev, izbira lokacije vloma in pa storilčevo obnašanje. Ker so vlomi danes zelo pereč in pogost problem, smo se odločili, da raziščemo osebnosti in obnašanje serijskih vlomilcev skozi različne študije in anketo. Prav tako bomo poskušali raziskati področje vlomov, uspešnost profiliranja in doslednost vedenja pri vlomilcih. Psihologija lahko ima pomembno vlogo pri iskanju storilcev kaznivih dejanj, saj moramo najprej razumeti vse okoliščine, da se lahko kasneje posvetimo reševanju teh kaznivih dejanj. V diplomsko nalogo bomo vključili različne tuje študije in eksperiment o vedenju storilcev, o vzorcih vlomilcev in doslednosti njihovega vedenja. S pomočjo podatkov bomo ugotovili, kako dosledni so vlomilci pri izvrševanju kaznivih dejanj in kako dejansko razmišljajo, ko izbirajo svojo tarčo. V empiričnem delu pa bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kolikšen je dejanski strah ljudi, da bodo postali žrtve vloma. Prav tako se bomo osredotočili na razlike med spoloma in razlike v starosti ter na to, kakšne so razlike intenzivnosti strahu pred vlomilci.
Ključne besede: diplomske naloge, vlomilci, serijski vlomilci, vlomi, žrtve vlomov, kriminalno vedenje, doslednost vedenja, psihologija prestopnikov
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 527; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (711,62 KB)

10.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah : magistrsko delo
Mateja Napret, 2021, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici