Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Medvrstniško nasilje v vrtcu opredeljuje na splošno kaj je sploh nasilje in kakšne oblike in vrste nasilja poznamo. Diplomsko delo vključuje eno vrstno nasilja, ki je podrobneje obdelana to je medvrstniško nasilje. Opisano je medvrstniško nasilje v vrtcu, kakšne oblike medvrstniškega nasilja poznamo, kdo so žrtve nasilja in kaj žrtve doživljajo ter kdo so povzročitelji. Preko predelane literature so se je v diplomsko delo tudi vključile teme kot je vzroki in posledice nastanka medvrstniškega nasilja, kako vzgojiteljice reagirajo, ko opazijo medvrstniško nasilje, ali uporabijo vrstniško mediacijo, izdelajo načrt k spodbujanju primernega vedenja ko razrešujejo nasilje med otroki. Poleg tega je v diplomskem delu opredeljeno kako mediji vplivajo na nasilje in pri katerem spolu se največkrat pojavi medvrstniško nasilje. V empiričnem delu pa je potekala anketna raziskava, glede medvrstniškega nasilja otrok v vrtcu, ki so jo morali izpolniti vzgojitelji in vzgojiteljice različnih mestnih, vaških ali primestnih vrtcev po Sloveniji. Raziskava temelji na vzorcu 155 vzgojiteljev in vzgojiteljic. V empiričnem delu so prikazani in interpretirani rezultati anketnega vprašalnika, ki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do rezultatov, da različne oblike medvrstniškega nasilja pojavljajo v obeh starostnih obdobjih.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vzgojitelj, povzročitelj, žrtev, mediji.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 13450; Prenosov: 358
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem. Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček. Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja. Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 1119; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Od nekdaj je bilo v šolskem okolju prisotno medvrstniško nasilje, vendar je v današnjih časih vse bolj in bolj razširjeno ter se pojavlja v različnih oblikah in s tem postaja vse večja in kompleksnejša težava. Družba se spreminja in s tem tudi okolje, v katerem otroci odraščajo. Otroci so vse bolj pod pritiskom iz vseh strani, saj si želijo biti sprejeti med vrstniki, ampak na žalost se v vsaki generaciji pojavljajo žrtve medvrstniškega nasilja. S spremembo družbe in tehnologije se tako trpinčenje širi in postaja vse bolj potuhnjeno ter zahrbtno. Posledično starši in učitelji težje sami prepoznajo in odreagirajo pravočasno. Žrtve v redkih primerih poročajo o nasilju, ki se izvaja nad njimi, kar posledično opogumi nasilneže, da nadaljujejo z izvajanjem le-tega v različnih oblikah in dimenzijah. Diplomsko delo temelji na predstavi medvrstniškega nasilja, prepoznavi pojavnih oblik (fizično, psihično, spletno itd.), vlog posameznikov (žrtev, nasilnež, opazovalec), posledic za udeležence ter vlog zaposlenih v izobraževalnih ustanovah in okolici pri preprečevanju nasilja. V teoretičnem delu sem podrobno opisala, s katerimi pojavnimi oblikami vrstniškega nasilja se srečujemo v osnovnih šolah ter kako jih lažje prepoznati. Poleg klasičnih oblik sem dodala še posebne, kot so spolno, spletno, rasno, homofobno in nasilje nad učenci s posebnimi potrebami. Tem vrstam nasilja je namreč potrebno posvetiti enako pozornost kot ostalim, ki se večinoma dogajajo nam »pred očmi«. Sledi razčlenitev na vloge posameznih učencev ter kako vpliva njihova vloga na njihov nadaljnji razvoj in udejanjanje v šolskih aktivnostih. Zdi se mi pomembno, da učitelji in starši prepoznajo znake ob spremembi otrokovega vedenja, saj tako lahko že preventivno reagirajo in preprečijo morebitne nadaljnje posledice. Kot zadnji del teorije predstavim, kolikšno in kakšno vlogo imajo zaposleni v izobraževalnem sistemu, starši, mediji ter okolica na vedenje učencev in njihovo odzivanje ob pojavu nasilja. Poudarila sem pomen šole in vseh zaposlenih v šolskem sistemu, saj otroci večji del dneva preživijo v okolju, ki mora biti za njih prijazno. V raziskovalnem delu sem uporabila osem novejših raziskav (od leta 2010 do 2019). Njihov namen je, da na dejanskih odgovorih prikažem, kako velik problem sodobne družbe je medvrstniško nasilje in da je potrebno posvečati več pozornosti preventivi in krepitvi dobrih odnosov med neločljivo povezavo zaposlenih v šoli, staršev in učencev.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, žrtev nasilja, nasilnež, opazovalec
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1392; Prenosov: 215
Celotno besedilo (655,63 KB)

Opis: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Ključne besede: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 947; Prenosov: 121
Celotno besedilo (816,20 KB)

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 175
Celotno besedilo (974,55 KB)