| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Ključne besede: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Medvrstniško nasilje v vrtcu : diplomsko delo
Natalija Uran, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Medvrstniško nasilje v vrtcu opredeljuje na splošno kaj je sploh nasilje in kakšne oblike in vrste nasilja poznamo. Diplomsko delo vključuje eno vrstno nasilja, ki je podrobneje obdelana to je medvrstniško nasilje. Opisano je medvrstniško nasilje v vrtcu, kakšne oblike medvrstniškega nasilja poznamo, kdo so žrtve nasilja in kaj žrtve doživljajo ter kdo so povzročitelji. Preko predelane literature so se je v diplomsko delo tudi vključile teme kot je vzroki in posledice nastanka medvrstniškega nasilja, kako vzgojiteljice reagirajo, ko opazijo medvrstniško nasilje, ali uporabijo vrstniško mediacijo, izdelajo načrt k spodbujanju primernega vedenja ko razrešujejo nasilje med otroki. Poleg tega je v diplomskem delu opredeljeno kako mediji vplivajo na nasilje in pri katerem spolu se največkrat pojavi medvrstniško nasilje. V empiričnem delu pa je potekala anketna raziskava, glede medvrstniškega nasilja otrok v vrtcu, ki so jo morali izpolniti vzgojitelji in vzgojiteljice različnih mestnih, vaških ali primestnih vrtcev po Sloveniji. Raziskava temelji na vzorcu 155 vzgojiteljev in vzgojiteljic. V empiričnem delu so prikazani in interpretirani rezultati anketnega vprašalnika, ki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do rezultatov, da različne oblike medvrstniškega nasilja pojavljajo v obeh starostnih obdobjih.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vzgojitelj, povzročitelj, žrtev, mediji.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Posilstvo in psihologija posiljevalcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Lajić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo opisali posilstvo, pri katerem gre za hud poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Posilstva so bila prisotna že v vojnah, kjer so bila za zmagovalce simbol premoči pri zasedbi ozemlja poražencev, za svoja dejanja pa so bili le redkokdaj obtoženi. Pri posilstvu gre za travmatično izkušnjo, s katero mora žrtev živeti do konca življenja. Gre za eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Žrtvin strah pred stigmatizacijo in sekundarno viktimizacijo sta glavna dejavnika, ki vplivata na žrtvino odločitev, da incidenta ne prijavi pristojnim organom. Zato moramo vedeti, da žrtev za posilstvo ne nosi nikakršne odgovornosti. Poznamo različne tipe posilstev, pri katerih so žrtve lahko tako ženske kot tudi moški in otroci. Osredotočili se bomo predvsem na storilce kaznivih dejanj posilstev oz. posiljevalce. Ne menimo, da se istospolna posilstva in posilstva, kjer je storilka ženskega spola, ne dogajajo, vendar smo se odločili preučevati najbolj pogosto in najbolj raziskano različico posilstva, kjer je storilec moškega spola, žrtev pa ženskega spola. Posiljevalci so povsod med nami, v katerikoli družbi, zato jih želimo na podlagi napisane literature dobro spoznati. Zanima nas njihovo razmišljanje, način storitve dejanja, na podlagi česa si izberejo svojo žrtev, kaj jih motivira, njihove lastnosti in za katerimi motnjami pogosto trpijo. Posplošeno, zanima nas psihologija posiljevalcev, od tod tudi naslov našega zaključnega dela. Želeli smo ugotoviti, ali spolna sla storilca vpliva na njegovo odločitev, ali bo posilstvo storil ali ne. Zaznali smo razlike med enkratnimi posiljevalci in serijskimi posiljevalci. Ti so pri posilstvih veliko bolj previdni in za svoje tarče izbirajo prostitutke. Analizirali smo tudi posilstva v času koronavirusa, natančneje, kako je ta vplival na pojavnost posilstva in omejeno pomoč žrtvam.
Ključne besede: diplomske naloge, posilstvo, posiljevalec, žrtev, serijski posiljevalec
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 539; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Trgovina z ljudmi ter vloga vladnih in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Rom, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem. Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček. Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja. Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nastja Škaper, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Medvrstniško nasilje v osnovnih šolah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Necin, 2020, diplomsko delo

Opis: Od nekdaj je bilo v šolskem okolju prisotno medvrstniško nasilje, vendar je v današnjih časih vse bolj in bolj razširjeno ter se pojavlja v različnih oblikah in s tem postaja vse večja in kompleksnejša težava. Družba se spreminja in s tem tudi okolje, v katerem otroci odraščajo. Otroci so vse bolj pod pritiskom iz vseh strani, saj si želijo biti sprejeti med vrstniki, ampak na žalost se v vsaki generaciji pojavljajo žrtve medvrstniškega nasilja. S spremembo družbe in tehnologije se tako trpinčenje širi in postaja vse bolj potuhnjeno ter zahrbtno. Posledično starši in učitelji težje sami prepoznajo in odreagirajo pravočasno. Žrtve v redkih primerih poročajo o nasilju, ki se izvaja nad njimi, kar posledično opogumi nasilneže, da nadaljujejo z izvajanjem le-tega v različnih oblikah in dimenzijah. Diplomsko delo temelji na predstavi medvrstniškega nasilja, prepoznavi pojavnih oblik (fizično, psihično, spletno itd.), vlog posameznikov (žrtev, nasilnež, opazovalec), posledic za udeležence ter vlog zaposlenih v izobraževalnih ustanovah in okolici pri preprečevanju nasilja. V teoretičnem delu sem podrobno opisala, s katerimi pojavnimi oblikami vrstniškega nasilja se srečujemo v osnovnih šolah ter kako jih lažje prepoznati. Poleg klasičnih oblik sem dodala še posebne, kot so spolno, spletno, rasno, homofobno in nasilje nad učenci s posebnimi potrebami. Tem vrstam nasilja je namreč potrebno posvetiti enako pozornost kot ostalim, ki se večinoma dogajajo nam »pred očmi«. Sledi razčlenitev na vloge posameznih učencev ter kako vpliva njihova vloga na njihov nadaljnji razvoj in udejanjanje v šolskih aktivnostih. Zdi se mi pomembno, da učitelji in starši prepoznajo znake ob spremembi otrokovega vedenja, saj tako lahko že preventivno reagirajo in preprečijo morebitne nadaljnje posledice. Kot zadnji del teorije predstavim, kolikšno in kakšno vlogo imajo zaposleni v izobraževalnem sistemu, starši, mediji ter okolica na vedenje učencev in njihovo odzivanje ob pojavu nasilja. Poudarila sem pomen šole in vseh zaposlenih v šolskem sistemu, saj otroci večji del dneva preživijo v okolju, ki mora biti za njih prijazno. V raziskovalnem delu sem uporabila osem novejših raziskav (od leta 2010 do 2019). Njihov namen je, da na dejanskih odgovorih prikažem, kako velik problem sodobne družbe je medvrstniško nasilje in da je potrebno posvečati več pozornosti preventivi in krepitvi dobrih odnosov med neločljivo povezavo zaposlenih v šoli, staršev in učencev.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, žrtev nasilja, nasilnež, opazovalec
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1180; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (655,63 KB)

7.
Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze
Tjaša Lipovec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Ključne besede: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (827,24 KB)

8.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Ključne besede: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 769; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (816,20 KB)

9.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Čeh Hrga, 2020, diplomsko delo

Opis: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 978; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (760,55 KB)

10.
Viktimizacijske raziskovalne študije v Sloveniji : magistrsko delo
Špela Jagodic, 2019, magistrsko delo

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1128; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (974,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici