| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek k zmanšanju zlorabe žensk
Suzana Pak, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomska naloga predstavlja splošna izhodišča za razumevanje zlorabe, predstavljene so oblike zlorabe nad žensko ter seznanja s posledicami le-teh. V nadaljevanju so opisani najpogostejši storilci zlorab nad žensko, opisane so tudi zakonske ureditve, ki zadevajo zlorabe nad ženskami. Predstavljene so strokovne institucije, ki pomagajo ženskam v boju proti zlorabi. Namen diplomskega dela je bil prispevati k zmanjšanju zlorabe žensk in pomagati k boljši prepoznavnosti kaj je zloraba žensk. Diplomska naloga v empiričnem delu prikazuje rezultate raziskave, ki je bila opravljena pri naključno izbranih rednih študentih 3. letnika Fakultete za zdravstvene vede Maribor. Na začetku našega dela smo si zastavili cilje, ki so nas vodili pri raziskovanju. Glavni cilj je bil ugotoviti, kaj študenti menijo o zlorabi, ali jo prepoznajo ter kaj menijo, zakaj ženske molčijo o zlorabi. Ugotovili smo, da študenti čutijo odpor, jezo in strah ob razmišljanju o zlorabi. Ugotovili smo tudi, da študentje prepoznajo zlorabo. Ugotovili smo, da so študenti mnenja, da ženske molčijo o zlorabi, ker se bojijo storilca, ker se sramujejo zlorabe ter ker so finančno odvisne od storilca.
Ključne besede: Ključne besede: zloraba, ženske, žrtev zlorabe, strokovne institucije, storilci zlorabe, družba,
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 2175; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (236,89 KB)

2.
PRAVNI, PSIHOLOŠKI IN SOCIOLOŠKI VIDIKI PSIHIČNEGA NASILJA V DRUŽINI
Nina Šumatić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se poskušala osredotočiti le na psihično nasilje v družini, kar pa ni enostavno, saj je psihično nasilje v družini ponavadi močno prepleteno z ostalimi oblikami nasilja v družini. Ena od lastnosti nasilja v družini je namreč, da se ne pojavlja v eni obliki, ampak se praviloma več oblik nasilja dogaja hkrati. Psihično nasilje, kot samostojna oblika nasilja v družini je prisotno prav vsepovsod, saj to nasilje zajema širok spekter ravnanj, od očitne verbalne nasilnosti, do najbolj prefinjenih in težko razpoznavnih manipulacij. Zakon pa prepoveduje le najbolj očitne in za drugega boleče oblike psihičnega nasilja v družini. Z uveljavitvijo Kazenskega zakonika je nasilje v družini inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje v 191. členu. Psihično nasilje je v 191. členu inkriminirano kot izvršitveno ravnanje grdega ravnanja, bolečega in ponižujočega ravnanja, groženj, spravljanja drugega v podrejeni položaj z omejevanjem njegovih pravic, zalezovanje ter psihično prisiljevanje k delu. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kot psihično nasilje določa ravnanja, s katerim povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednost, ogroženosti in druge duševne stiske. Nadalje ZPND razširja opredelitev psihičnega nasilja, kadar je žrtev otrok. Otrok je namreč žrtev psihičnega nasilja tudi, če je opazovalec nasilja nad drugim družinskim članom, pa sam ni neposredno izpostavljen nasilnim dejanjem. ZPND predvideva tudi ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev. Ukrepi, ki jih izreče sodišče v nepravdnem postopku so: 1. Prepovedi zaradi nasilnih dejanj, ki je vsebinsko podobna prepovedi približevanja po Zakonu o policiji. Določba 19. člena ZPND žrtvi omogoča, da sodišču sama predlaga ustrezne prepovedi. Z njihovo uveljavitvijo se skuša zagotoviti celovito varstvo žrtev nasilja v družini. 2. Prepustitev stanovanja v skupni rabi, je novost v našem pravu in dopolnjuje varstvo žrtve z odstranitvijo nasilneža iz stanovanja, v katerem je do takrat bival skupaj z žrtvijo, za daljše obdobje — do enega leta. 3. Stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi, je ukrep, ki rešuje stanovanjsko problematiko žrtve, ki je v razveznem postopku s povzročiteljem nasilja, in pri tem poudarja varstvo koristi otrok. Ob razvezi zakonske zveze sme zakonec, nad katerim drugi zakonec izvaja nasilje ali če izvaja nasilje nad njegovimi otroki, zahtevati, da mu drugi zakonec prepusti v izključno uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita oziroma sta živela. Veliko pozornosti sem v diplomskem delu posvetila otrokom, žrtvam psihičnega nasilja v družini ter posledicam takega psihičnega trpinčenja otrok. Za varstvo pravic otroka ter pravic staršev do otroka, je za enkrat še pristojen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vendar, ga bo predvidoma že pomladi 2010 zamenjal nov Družinski zakonik (DZ). Po novem DZ se pristojnosti centrov za socialno delo (CSD), o ukrepih v primeru zlorabe ter trpinčenja otrok selijo na sodišča. V pristojnost CSD ostajajo le nujni ukrepi, to so ukrepi o nujnem odvzemu otroka, ki ga ni mogoče odlagati. CSD mora v 48 urah po izvršenem ukrepu predlagati začasno odredbo o kateri odloči sodišče. Trpinčenje otroka pa ne zajema nujno samo zlorabe, ampak lahko zajema tudi obdobje po prijavi zlorabe ustreznim institucijam, v času kazenskega postopka. V diplomi, so omenjene nekatere spremembe v kazenskem postopku, ki bi zmanjšale psihično travmo otroka — priče. Nekatere omenjene spremembe, ki bi omogočale, da se otrokovo psihološko stanje izboljšuje hitreje, so predvidene tudi v osnutku novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Osnutek ZKP določa, da se otroka zasliši le enkrat, otroka, mlajšega od štirinajst let, pa se lahko zasliši v njemu bolj prijaznem okolju. Osnutek tudi prvič ureja, da ima mladoletni oškodovanec pravico do pooblaščenca že v preiskovalnem postopku.
Ključne besede: Ključne besede: Psihično nasilje, ukrepi za varstvo žrtev, pooblaščenec mladoletne žrtve, Družinski zakonik, otrokove pravice.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 5337; Prenosov: 674 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (702,29 KB)

3.
DISKRIMINACIJA V PROCESU ZAPOSLOVANJA
Ajda Marinčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija v zaposlovanju je čedalje bolj pogost pojav na trgu dela. Delodajalci in žrtve se velikokrat ne zavedajo problema diskriminacije, saj je večinoma skrit in žrtve o njem nočejo govoriti ali pa diskriminacije ne prepoznajo, jo opravičujejo in razumejo kot povsem običajno ravnanje. Teoretični del diplomskega dela obravnava pojem diskriminacije v zaposlovanju, zakonsko ureditev diskriminacije v Sloveniji in ukrepe proti diskriminaciji na delovnem mestu. V raziskovalnem delu smo zbrali splošno mnenje anketirancev o diskriminaciji, o trenutnem stanju in ukrepih v primeru diskriminacije, ter podali pozitivne in negativne ugotovitve raziskave. Opozorili smo na resnost problema z namenom, da bi delodajalce in žrtve seznanili s pojavom diskriminacije in s posledicami takega ravnanja. Podali pa smo tudi možnosti preprečevanja takšnega vedenja.
Ključne besede: Diskriminacija, žrtev, zakonodaja
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1687; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
TRGOVINA Z LJUDMI SKOZI VIDIK ČLOVEKOVIH PRAVIC
Saša Skutnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Vse premalo se zavedamo obstoja trgovine z ljudmi, njenih pasti in nevarnosti. To je globalno zakoreninjen pojav, prisoten v različnih oblikah že od nastanka civilizacij, danes pa pereč problem v skoraj vseh državah sveta. Je oblika organiziranega kriminala , ki prinaša enormne dobičke na račun grobih, neopravičljivih kršitev več temeljnih človekovih pravic. Dejansko gre za nelegalno gospodarsko dejavnost kupo-prodajnega procesa, kjer blago predstavljajo ljudje. Ocenjujejo jo na tretjo najbolj profitno kriminalno dejavnost, takoj za trgovino z drogami in orožjem. Po ocenah ILO trgovina z ljudmi letno prinaša 31.6 bilijonov dolarjev, polovica tega dobička se ustvari v industrijsko razvitih gospodarstvih (Severna Amerika, Evropa). Najpogostejše oblike izkoriščanja so prostitucija in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, suženjstvo, služabništvo ter trgovina z organi. Kar 70 odstotkov deklet in žensk je izkoriščenih v namene komercialne spolne industrije. Poleg naštetih pa seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja, ki so pogojene s kulturo družbe in povpraševanjem po določenih oblikah na trgu. Ker je trgovina z ljudmi tajna in prikrita dejavnost, je število trgovanih ljudi po svetu zgolj plod približne ocene. Na podlagi ocen Ameriškega Department of State's TIP se število žrtev giblje med 4 in 27 milijoni, od tega je 800.000 ljudi letno trgovanih preko nacionalnih meja. Otroci predstavljajo kar polovico vseh žrtev mednarodne trgovine, od tega je milijon otrok letno trgovanih samo v namene spolnega izkoriščanja. ILO ocenjuje število žrtev na 2.5 milijona. Z vidika zakonodajne ureditve in kazenskega pregona trgovcev z ljudmi, številke nakazujejo na majhno učinkovitost; letna TIP beležijo od pet do šest tisoč vseh kazenskih pregonov, od katerih se jih le dobra polovica konča z obsodbo. To pomeni, da je v svetovnem merilu obsojen en trgovec na 800 žrtev trgovine z ljudmi. Pravna zaščita žrtev trgovine z ljudmi je v večini držav urejena le v primerih vzajemnega sodelovanja z organi pregona, vendar državne in mednarodne NGO skozi različne projekte ter v sodelovanju z državnimi organi stremijo k izboljšanju obstoječe zaščite žrtev ter k zvišanju standardov nudene pomoči in oskrbe. Kot sem že omenila je v procesu trgovanja grobo kršenih veliko človekovih pravic; nekatere neposredno, druge posredno. Prve temeljne človekove pravice, ki so v procesu trgovine z ljudmi posamezniku odvzete, so pravica do svobode, svobode gibanja in varstva osebnega dostojanstva. Kršitev pravice do življenja načeloma ni namen trgovcev z ljudmi, vendar je včasih rezultat okoliščin, medtem pa je kršitev povezujoče pravice do življenja - pravica do telesne nedotakljivosti - sestavni del procesa trgovine z ljudmi. Raziskave v posameznih evropskih državah so pokazale, da je 95 odstotkov vseh žrtev procesa trgovanja podvrženih fizičnemu ali spolnemu nasilju. Oblike mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja so konstanta izvrševanja nadzora nad žrtvami in posledica oblik njihovega izkoriščanja. Tudi prepoved suženjstva in prisilnega dela je ena izmed neposredno kršenih pravic. Kljub temu, da je bila prepoved suženjstva prva človekova pravica zaščitena z mednarodno pogodbo ob koncu 19. stoletja, danes njena kršitev še vedno predstavlja nevarnost in dejstvo za milijone ljudi po vsem svetu.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, človekove pravice, suženjstvo, žrtev, svoboda gibanja, telesna nedotakljivost, mučenje, prisilno delo
Objavljeno: 11.05.2011; Ogledov: 3234; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
PRAVNO VARSTVO V PRIMERIH TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU
Uroš Jan, 2011, diplomsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji (RS) lahko žrtve trpinčenja šele od leta 2007 in 2008 zahtevajo pravno varstvo. RS je članica treh pomembnejših mednarodnih organizacij: Evropske unije, Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Zato je morala izpolniti svoje obveznosti in uskladiti svoje pravo z direktivami in ostalimi akti organizacij, ki nakazujejo ureditev trpinčenja. Za to je poskrbel Državni zbor s spremembo zakonodaje na področju delovnega in kazenskega prava. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) strogo prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu, delodajalcu pa nalaga določene obveznosti v zvezi s preprečevanjem le tega. Delodajalec je namreč delavcu odškodninsko odgovoren, če ne zagotavlja delovnega okolja brez trpinčenja. Trpinčenemu delavcu pa zakonodajalec olajša položaj tako, da v pravdi prevali dokazno breme na delodajalca. V primeru ko delodajalec ne sprejme ustreznih splošnih aktov, ki predvidevajo preprečevanje in ukrepanje, ko do trpinčenja pride, niti ne zagotovi ustreznega delovnega okolja brez trpinčenja, ga lahko inšpektor za delo oglobi. ZDR daje trpinčenemu delavcu tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na delovnopravnem področju se zavzemata za delovno okolje brez trpinčenja še Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ravnokar sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Nova kazenskopravna zakonodaja pa s prenovljenim Kazenskim Zakonikom (KZ-1) obravnava trpinčenje kot kaznivo dejanje. Zanj je zagrožena zaporna kazen tudi do treh let.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, žrtev, povzročitelj, zakonodaja, pravno varstvo, odškodninska odgovornost, kaznivo dejanje.
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 2307; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (573,39 KB)

6.
Ženske zalezovalke : diplomsko delo
Teja Avbelj, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: zalezovanje, žrtev, ženske, duševne motnje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1630; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (521,56 KB)

7.
Lažne prijave posilstev žensk : diplomsko delo
Katja Geč, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: posilstvo, preiskovanje, lažne prijave, krive ovadbe, psevdo žrtev, diplomske naloge
Objavljeno: 27.10.2011; Ogledov: 1954; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (642,34 KB)

8.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KOT DOKAZNI PROBLEM
Sandra Colarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Med kazniva dejanja zoper življenje in telo uvrščamo tista deviantna ravnanja, pri katerih storilec poseže v oškodovančevo telesno integriteto ali pa žrtvi odvzame njeno življenje. Pravno varovani vrednoti pri obravnavani skupini kaznivih dejanj sta torej človekovo življenje in telesna integriteta, ki sta lahko ogroženi z različno intenziteto in na različne načine. Med hujša kazniva dejanja zoper življenje in telo tako prav gotovo spadata uboj in umor, medtem ko med lažje oblike v tej skupini deliktov sodi npr. opustitev pomoči. Glede na težo posameznega kaznivega dejanja, se po razjasnitvi vseh okoliščin in ugotovitvi dejanskega stanja, ki je na samem začetku pogosto velika neznanka, odredi tudi temu primerna kazen. Metode in sredstva, s pomočjo katerih preiskovalni organi (policija, kriminalistični tehniki, državni tožilci ...) raziščejo dejansko stanje, so tako odvisni od samega načina storitve (modus operandi), torej od vrste kaznivega dejanja, motiva in sledov, ki ostanejo na samem kraju dejanja ali kje drugje (obleka storilca, predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno ...) ter kot takšni pogosto predstavljajo ključ do razjasnitve posameznega primera. Za vsa ta preiskovalna ravnanja so nujno potrebna kriminalistična znanja in druge strokovne kompetence, ki definitivno predstavljajo bistveni element na poti do zagotovitve pravic oškodovancev. Država si prizadeva ohraniti mir in red ter obvarovati vsakega posameznika pred neupravičenimi ter protipravnimi posegi v njegove pravice, kar lahko med drugim doseže tudi s kvalitetno, dobro urejeno zakonodajo. V slednji so natančne opredelitve kaznivih dejanj, ki so podlaga za pregonljivost in kaznovanje delikventov. Bistvenega pomena pa so tudi določbe, ki urejajo pooblastila različnih organov skozi celotni kazenski postopek. Za zaščito posameznika je torej na eni strani ključna dobro podana fenomenološka opredelitev kaznivih dejanj, na drugi pa delovanje posameznih organov v skladu z zakonodajo in njihova ustrezna metodologija dela, ki se seveda razlikuje glede na vrsto kaznivih dejanj in kot takšna skoraj zagotovo pripelje do cilja kazenskega postopka, torej do razjasnitve dejanskega stanja, zadoščenja pravici ter do kaznovanja storilca.
Ključne besede: kaznivo dejanje, življenje, telesna integriteta, pravna vrednota, storilec, žrtev, fenomenologija, metode, sredstva, dejansko stanje, preiskovanje, motiv, sledi.
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 2915; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (930,90 KB)

9.
"Mobing" med učenci tretje triade v OŠ
Sandra Pjanić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pojavom trpinčenja med učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Zavedati se moramo, da je trpinčenje pojav, ki je v šolah vse bolj prisoten, čeprav nekateri avtorji navajajo, da je v enaki meri prisoten že od nekdaj, da pa se je v zadnjih letih le povečala naša občutljivost na pojav trpinčenja. Otrok, ki je žrtev te vrste nasilja, je lahko zaradi takšne izkušnje zaznamovan za vse življenje, zato se je potrebno zavedati problema trpinčenja med učenci in vrstniki, ki se pojavlja v slovenskih osnovnih šolah in vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje in zmanjševanje trpinčenja. V želji, da bi ugotovili, kakšen je obseg trpinčenja med vrstniki v slovenskih osnovnih šolah, kje ter kdaj se le-to najpogosteje dogaja, smo na izbranih slovenskih osnovnih šolah opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V analizo je bilo vključenih 268 učenk in učencev 7.,8. in 9. razredov izbranih slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina naših predvidevanj je bila pravilnih. Zastavljene cilje smo uresničili, in tako ugotovili, kolikšen je obseg trpinčenja na posamezni osnovni šoli ali ga učenci prepoznajo, koliko je žrtev trpinčenja ter koliko tistih, ki trpinčenje izvajajo. S to raziskavo smo izbranim osnovnim šolam omogočili, da dobijo predstavo o tem, kakšno je stanje glede pojava trpinčenja na njihovi šoli in v skladu s tem sprejmejo ustrezne mehanizme, ki bodo prispevali k temu, da se trpinčenje v prihodnosti prepreči oziroma zmanjša.
Ključne besede: osnovna šola, nasilje med vrstniki, trpinčenje, mobing, žrtev, povzročitelj nasilja, preprečevanje nasilja
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 2036; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
NASILJE V DRUŽINI
Maja Marinčič, 2014, diplomsko delo

Opis: Z nasiljem se dandanes človek srečuje na vseh področjih svojega življenja. Med različne vrste nasilja, ki jih poznamo spada tudi nasilje v družini. Diplomska naloga raziskuje področje nasilja v družini, saj predstavlja pereč problem današnje družbe. To pa zato ker je prisotno v vseh družbenih slojih, kulturah in religijah. Zmotno je mišljenje, da se nasilje dogaja le v revnih in neizobraženih družinah. Predstavili in opisali smo različne oblike nasilja, te pa se pogosto med seboj tudi dopolnjujejo. Med žrtvami nasilja prevladujejo ženske in otroci, so pa žrtve nasilja tudi moški in starejši. V diplomski nalogi smo si zastavili vprašanje: Kakšne možnosti in odgovornosti imata žrtev in nasilnež, kdo lahko pomaga in kako? Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, smo opisali potek prijave nasilja, ukrepe ter naloge pristojnih institucij, organov ter nevladnih organizacij, ki so dolžne pomagati žrtvam nasilja. Z zgodbo, ki nam jo je zaupala žrtev nasilja smo želeli predstaviti izkušnje z nasiljem, življenje z nasilnežem, iskanje pomoči ter izhod iz nasilja.
Ključne besede: družina, nasilje, nasilje v družini, žrtev, institucije
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 2003; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (442,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici