1. Krožno gospodarstvo na primeru industrije jeklaGašper Krmelj, 2023, diplomsko delo Opis: Krožno gospodarstvo v industriji jekla temelji na ponovni uporabi, prenovi in recikliranju obstoječih materialov. Uspešno nadomesti linearni gospodarski model, ki temelji na vzemi, naredi, porabi in zavrzi. Krožno gospodarstvo zmanjšuje količino odpadkov in podaljša življenjsko dobo izdelkov.
Z analizo krožnega gospodarstva v podjetju X želimo predstaviti model krožnega gospodarstva na primeru industrije jekla, kjer je prišlo do zmanjšanja količine odpadkov zaradi ponovne predelave le-teh in posledično zmanjšanja stroškov v proizvodnji jekla. Postopki predelave in recikliranja predstavljajo strošek, ki ga povsem pokrijejo zaslužki, ki jih prinaša predelava stranskih produktov pri predelavi jekla.
Še vedno pa posamezni stranski produkti podjetju X prinašajo nove izzive, kako jih koristno porabiti – seveda s postopki nove tehnologije, za katero bo treba vložiti trud in tudi denar. Ključne besede: Odpadki, krožno gospodarstvo, industrija jekla, žlindra Objavljeno v DKUM: 08.11.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 42
Celotno besedilo (638,78 KB) |
2. Avtomatizirano mazanje vodil drobilnika žlindre bloka 6 v podjetju termoelektrarna šoštanj d.o.o. : diplomsko deloTimotej Rajšter, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena rešitev problemov, ki so se pojavljali pri obratovanju drobilnika žlindre, ki se nahaja pod kotlom Bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Do problemov je prihajalo zaradi neučinkovitega načina mazanja in neustrezne zaščite površin vodil, po katerih se gibljejo drsne puše z drobilno ploščo. Zaradi tega smo se odločili sistem mazanja avtomatizirati na način, da se ročna mazalka nadomesti z avtomatsko, poleg tega pa smo na vodila namestili zaščitni meh. V programskem okolju ZWCAD smo geometrijsko modelirali komponente, ki so bile potrebne za izvedbo projekta. Izvedena je bila sestava vseh komponent v celoto ter povezava avtomatske mazalke in vodil drobilnika z dovodnimi cevmi za mazalno sredstvo. Ključne besede: drobilnik, žlindra, mazanje, avtomatizacija, vodila, Termoelektrarna Šoštanj Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 724; Prenosov: 72
Celotno besedilo (4,37 MB) |
3. Adsorpcija kovinskih ionov na žlindro : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeMihael Irgolič, 2019, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje z odpadnimi vodami predstavlja velik delež onesnaževanja narave. V teh odpadnih vodah se pogosto nahajajo tudi težke kovine, ki jih moramo zaradi ogrožanja okolja, živali in ljudi iz vode odstraniti. Kot poceni metoda za odstranjevanje težkih kovin iz vode, se je uveljavila adsorpcija. V iskanju učinkovitih ter poceni adsorbentov, se je dobro izkazala tudi žlindra, ki je stranski produkt pri proizvodnji jekla. V diplomskem delu predstavljamo rezultate raziskave adsorpcijskih lastnosti bele žlindre. Žlindri smo najprej določili specifično površino BET, volumen por, premer por, velikost delcev in zeta potencial. Nadalje smo preučevali vpliv pH in koncentracije na adsorpcijo železovih, bakrovih in svinčevih ionov. Hkrati smo preučili še medsebojni vpliv izbranih ionov na adsorpcijo.
Preučevali smo učinkovitost in kapaciteto adsorpcije in iz rezultatov ugotovili, da pH minimalno vpliva na adsorpcijo bakra in železa, svinec pa ima adsorpcijski maksimum pri pH 7. Pri preiskovanju vpliva koncentracije smo ugotovili, da učinkovitost adsorpcije s koncentracijo narašča za svinec, na baker in železo pa skoraj ne vpliva, saj je bila učinkovitost v območju koncentracij od 1 mM do 13 mM 100 %. Medsebojni vpliv ionov daje pozitivne rezultate na učinek adsorpcije. Ključne besede: adsorpcija, žlindra, težke kovine, zeta potencial, BET Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1646; Prenosov: 108
Celotno besedilo (718,54 KB) |
4. Drobno mleta žlindra kot vezivo v cementnih kompozitihTim Balant, 2018, diplomsko delo Opis: Proizvodnja cementa je velik porabnik energije in hkrati povzroča emisije toplogrednih plinov v ozračju, ki so odgovorne za globalno segrevanje. Za doprinos k rešitvi tega problema se številne raziskave v svetu osredotočajo na uporabo odpadnih in sekundarnih materialov ter surovin, ki imajo lastnosti, podobne portlandskemu cementu, ter jih je mogoče dodati v beton kot delno zamenjavo cementa, ne da bi pri tem ogrozili njegovo trdnost in trajnost. V diplomskem delu smo kot delno zamenjavo portlandskega cementa uporabili železarsko žlindro, sekundarno surovino, ki nastane pri proizvodnji železa v visokih pečeh.
V okviru eksperimentalnega dela smo žlindro v laboratorijskem mlinu zmleli do ustrezne finosti, ki smo jo kontrolirali z Blainovim permeabilimetrom. Po recepturi za standardno cementno kašo smo izdelali preizkusne vzorce, kjer smo cement nadomestili z 10, 20, 30, 40 in 50 masnimi odstotki drobno mlete žlindre. Na vseh vzorcih smo izvedli standardne upogibne in tlačne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko zaključimo, da delni nadomestek cementa z drobno mleto žlindro ni bistveno vplival na spremembo mehanskih lastnosti preizkusnih vzorcev. Glede na rezultate v diplomskem delu predvidevamo, da se z uporabo drobno mlete žlindre lahko tudi do 50 % zmanjša poraba cementa in s tem cena betonske mešanice. Ključne besede: drobno mleta žlindra, beton, cement, upogibna trdnost, tlačna trdnost Objavljeno v DKUM: 14.09.2018; Ogledov: 2107; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,63 MB) |
5. Reorganizacija razklada titanove žlindre v podjetju Cinkarna Celje, d. d.Žiga Malec, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je predstavljen oddelek transporta, ki je odgovoren za organizacijo celotnega transporta v podjetju Cinkarna Celje, d. d.. Problematika, ki smo jo obravnavali, obsega številne izzive razklada titanove žlindre, ki so jih povzročili slabo vzdrževana mehanska oprema na tovornih vagonih vrste Tadds-z in nizke zimske temperature, zaradi katerih je ruda občasno zmrznila v vagonu.
V prvem delu je predstavljeno obstoječe stanje, v katerem zelo podrobno in natančno opisujemo potek dela in organizacijo razklada rude, ki jo na koncu zaključimo s kritično analizo. V drugem delu smo predstavili možne predloge optimizacije razklada, kot so: najem tovornih vagonov s hidravlično opremo, nakup pnevmatskih nastavkov modela STKIT908, na katere lahko montiramo pnevmatske industrijske vibratorje podjetja VIBCO, in uporaba epoksi premaza, s katerim bi preprečili, da bi se ruda prilepila na steno vagona, in s tem omogočili hitrejše odtekanje iz razkladalnih loput. Ugotovili smo, da obstoječi način razklada, kot ga podjetje izvaja sedaj, ni optimalen, ker je predrag glede na možnosti, ki jih ponuja tržišče. V zaključku smo podali oceno in vrednotenje uspešnosti predlaganih rešitev, pogoje za uvedbo le-teh in možnosti nadaljnjega razvoja. Vodstvo podjetje se mora na podlagi zaključka odločiti o implementaciji predlaganih rešitev. Ključne besede: železniški transport, industrijski tir, razsuti tovor, razklad, titanova žlindra. Objavljeno v DKUM: 25.09.2015; Ogledov: 1419; Prenosov: 179
Celotno besedilo (3,57 MB) |
6. MATEMATIČNI MODEL REZULTATOV ANALIZ V KOVINSKI INDUSTRIJIUrška Bukovšek, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je izdelati matematične modele na podlagi rezultatov analiz pečne in ponovčne žlindre v podjetju Štore Steel d.o.o. ter preveriti njihovo uporabnost.
V prvem delu smo vzorcem pečne in ponovčne žlindre, s pomočjo volumetrične, gravimetrične in fotometrične metode, določili vsebnost MgO, CaO, MnO, Al2O3, FeO in SiO2 v masnih odstotkih. Analizne metode smo izvajali po standardnih navodilih, ki jih uporabljajo v podjetju. V drugem delu smo na podlagi dobljenih rezultatov izvedenih analiz, v programu Microsoft Excel izdelali matematične modele linearne in nelinearne regresije za vsako žlindro posebej.
Ugotovili smo, da bi lahko ob analitično določeni vsebnosti ene komponente v vzorcu žlindre, matematično določili vrednosti drugih komponent in tako prihranili na času izvajanja analiz ter stroških. Za najbolj ustrezne so se izkazali modeli ponovčne žlindre, saj so se dobljeni rezultati zelo približali realnim meritvam. Pri modelih pečne žlindre pa so bila odstopanja večja, zato smo nekatere modele ovrgli. Ključne besede: matematični model, linearna regresija, nelinearna regresija, pečna žlindra, ponovčna žlindra, stranski produkt Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 3214; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. RAVNANJE Z ODPADKI, NASTALIMI V TOPLARNI CELJEPeter Verbič, 2013, diplomsko delo Opis: Razvoj znanosti in tehnologije je prispeval k hitremu družbenemu napredku, gospodarski rasti in ugodnejšemu načinu življenja, s tem pa se vedno bolj povečujejo negativni vplivi na okolje, raba naravnih virov in uporaba teh tehnologij. Še posebej pereč problem postaja obremenjenost okolja v večjih mestih. Kot ena od rešitev varovanja okolja je bila v naš pravni red sprejeta direktiva za celovit nadzor in preprečevanje obremenjevanja (ang. ˝Integrated Pollution Prevention Control˝ (IPPC)), ki zavezuje podjetja z večjim vplivom na okolje, da uvajajo najboljše razpoložljive tehnike (ang. ˝Best Available Techniques˝ (BAT)).
Tudi v celjski regiji sledijo vsem sodobnim smernicam varovanja okolja. Eden od ukrepov je bilo načrtovanje in kasneje izvedba regionalnega centra za ravnanje z odpadki (R-CERO Celje). Z njegovo izgradnjo je bil zagotovljen celovit način ravnanja z odpadki s sodobno tehnologijo na okoljsko sprejemljiv način za celotno regijo, saj je v ta projekt vključenih 24 občin savinjske regije. Pri tem se je doseglo, da so vidni pozitivni vplivi investicije na okolje, in sicer v zmanjšani količini odloženih odpadkov ter v manjšem vplivu odlaganja odpadkov v smislu generiranja toplogrednih plinov, soproizvodnji toplotne in električne energije iz odpadkov, s tem pa tudi v zmanjšanju negativih vplivov na ozračje in pri prihranku fosilnih goriv.
V nalogi bomo predstavili tehnologijo termične obdelave lahke frakcije (LF) in blata iz čistilne naprave (BČN). Opisali bomo postopke čiščenja dimnih plinov pred izpustom v zrak ter prikazali ravnanje z odpadki, nastalimi med procesom. Opredelili bomo tudi možnost nadaljnjega zmanjšanja preostanka odpadkov po termični obdelavi. Ključne besede: - termična obdelava komunalnih odpadkov
- lahka frakcija
- energetska izraba odpadkov
- mulj iz čistilne naprave
- trdni ostanki po čiščenju dimnih plinov
- pepel in žlindra Objavljeno v DKUM: 10.05.2013; Ogledov: 1864; Prenosov: 332
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. Ekonomski učinki predelave stranskih produktov recikliranja odpadnega aluminija in aluminijeve žlindre v tržno zanimive in okolju neškodljive izdelkeVaružan Kevorkijan, 2001, strokovni članek Opis: V delu obravnavamo postopke recikliranja aluminijevih zlitin iz odpadnega aluminija in aluminijeve žlindre s pretaljevanjem v rotacijski peči konvertorskega tipa, ogrevani z gorilnikom na zemeljski plin in kisik. Opisani so trije postopki pretaljevanja odpadnega materiala: klasični, "mokri" postopek z dodatkom soli v razmerju 1:1 glede na vsebnost nealuminijskih sestavin v odpadnem materialu, "suhi" postopek z dodatkom soli 0,6:1 glede na nealuminijske sestavine v odpadnem materialu in postopek pretaljevanja brez dodatka soli, ki se večinoma uporablja le za pretaljevanje aluminijeve žlindre. Osnovni problem, ki se pojavlja pri vseh treh postopkih recikliranja aluminijevih zlitin iz odpadnega aluminija in aluminijeve žlindre je predelava stranskih produktov pretaljevanja odpadnega materiala v koristne in okolju neškodljive izdelke oz. surovine za nadaljnjo uporabo. Pri "mokrem" in "suhem" postopku gre za predelavo t.i. "slanega kolača", pripostopku pretaljevanja brez dodatka solipa za predelavo "nekovinskega ostanka". Opisani so in ekonomsko ovrednoteni različni postopki recikliranja soli iz "slanega kolača" in predstavljeni možni postopki nadaljnje predelave "nekovinskega ostanka". Ključne besede: aluminijeve zlitine, recikliranje, odpadni aluminij, aluminijeva žlindra, pretaljevanje v rotacijski peči, stranski produkti, slani kolač, nekovinski ostanek Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2595; Prenosov: 155
Celotno besedilo (106,67 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. RAZVOJ CEMENTA CEM V V LAFARGE CEMENT D.D.Blanka Povše, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo smo namenili razvoju cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH. Glavni cilji raziskav so bili:
• razviti lastnosti cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH, primernega za širšo uporabo,
• znižati emisije CO2 na tono proizvedenega cementa,
• znižati porabo energije na tono proizvedenega cementa,
• znižati variabilne stroške na tono cementa,
• zmanjšati vpliv na okolje z vidika ponovne uporabe odpadnih materialov,
• povečati razmerje cement glede na klinker (C/K faktor) na tono proizvedenega cementa in
• ohraniti oziroma povečati tržni delež (LH).
CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH cement (v nadaljevanju CEM V) poleg klinkerja vsebuje še elektrofiltrski pepel, granulirano plavžno žlindro, pucolan in sadro. S tem dosežemo nižjo proizvodno ceno cementa, hkrati pa se morajo njegove lastnosti ohraniti oziroma izboljšati. CEM V ima, predvsem s stališča večje odpornosti proti alkalnosilikatni reakciji, proti sulfatni koroziji in proti prodoru kloridov, tudi pozitivne učinke na trajnost betonov. Prav tako ima CEM V tudi pozitivne učinke na obdelavnost betonov (konsistenco), znižuje krčenje betona in sprošča manj toplote, kar preprečuje nastanek notranjih razpok, predvsem v masivnih betonskih elementih. CEM V ima pri isti zrnatosti mletja nekoliko nižje začetne trdnosti (po 1 dnevu), običajno pa ima po 28 dneh večje trdnosti, kot primerjalni portlandski mešani cement CEM II/B-M (P-S-L) 42,5N, predvsem z vidika pucolanskih reakcij elektrofiltrskega pepela in tufa. Glavna naloga razvoja CEM V je bila doseči in preseči lastnosti cementa, ki omogoča širšo uporabnost predvsem za proizvodnjo transportnih betonov s stališča fizikalno mehanskih in trajnostnih vidikov. Z laboratorijskimi testi in industrijskimi meljavami smo definirali pravilno recepturo cementa CEM V, ki je ustrezala zahtevam standarda SIST EN 197-1 in hkrati zagotavljala maksimalno C/K razmerje. Na osnovi teh testov in osnovnih parametrov proizvodnje smo predpisali tudi tehnologijo proizvodnje cementa CEM V in opredelili morebitne dopolnitve tehnologije proizvodnje in mletja le-tega. Ključne besede: cement, klinker, pepel, žlindra, procesni parametri proizvodnje Objavljeno v DKUM: 25.05.2010; Ogledov: 3945; Prenosov: 402
Celotno besedilo (2,29 MB) |
10. TEHNOLOGIJA PREDELOVANJA ČRNE ŽLINDRE ZA POTREBE GRADBENIŠTVAMitja Jeseničnik, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo prednosti uporabe žlindre v gradbeništvu ter predstavitev bistvenih tehnologij, ki omogočajo izrabo pozitivnih lastnosti metalurške žlindre.
Vsebina je sestavljena tako, da bralca vodi od samega začetka nastanka obravnavane surovine preko spoznavanja različnih možnih tipov žlinder in njihovih lastnosti do končnih možnosti predelav, od katerih je odvisnen namen nadaljne uporabe pridobljene nove trdnine. Na začetku spoznamo žlindro z vidika metalurgije, kjer je predstavljena procedura nastajanja in pridobivanja metalurške žlindre, opisane so tudi funkcije in namen, zaradi katerega sploh pride do ustvarjanja tega, za jeklarsko industrijo, "odpadka".
V nadaljevanju sledi pregled zgodovine. Čeprav se nam morda zdi uporaba žlindre za sekundarne namene dokaj nova stvar, ugotovimo, da uporaba žlindre sega daleč nazaj v čas grškega filozofa in fizika Aristotela okoli leta 350 pr.n.št..
S pregledom zakonodaje smo nakazali pravne možnosti in obveznosti, ki jih morajo podjetja upoštevati pri ravnanju, predelovanju in odlaganju žlindre.
Drugi del diplomske naloge proučuje lastnosti, uporabnost in tehnologije predelovanja žlindre. Poznavanje fizikalnih in kemijskih lastnosti je pomembno zaradi lažjega razumevanja tehnologij in mehanizacij, ki so uporabljene v procesu predelovanja žlindre ter njene uporabe v gradbene namene. Tehnološki postopki so razdeljeni na tri osnovne sklope, ki se med seboj razlikujejo po končnem produktu predelave. Za vsako vrsto tehnološkega postopka je podan detajlno opisan primer. Ključne besede: žlindra, gradbeništvo, tehnologija, … Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 2715; Prenosov: 342
Celotno besedilo (2,24 MB) |