| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Ključne besede: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 1413; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji
Meri Verdinek, 2018, diplomsko delo

Opis: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 1349; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Logistična podpora slovenskega obrambnega sistema v več istočasnih kriznih dogodkih
Ervin Hatunić, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Logistika obrambnega sistema RS se je do sedaj srečevala z izzivi zagotavljanja logistične podpore ob posameznih naravnih nesrečah ali kriznih dogodkih in lahko rečemo, da jih je dokaj uspešno obvladovala. Civilna zaščita in Slovenska vojska sta v sodelovanju z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami uspešno izvajali svoje naloge pri posamičnih dogodkih (poplave, žled, migranti). Spričo zmanjševanja virov za njuno delovanje, predvsem se to zmanjševanje pozna v Slovenski vojski, se sprašujemo, kako bi se odzvali v primeru, da se dogodki zgodijo istočasno. Ali bi lahko zagotovili potrebno logistično podporo v primeru, da istočasno imamo žled v notranjosti države in migrante na meji. To vprašanje smo uporabili kot izhodišče za izdelavo naloge in skozi samo nalogo poiskali odgovore ter predlagali rešitve.
Ključne besede: Slovenska vojska, Civilna zaščita, žled, migranti, kriza.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 698; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
Vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Špela Gobec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Dandanes želi človek držati vse niti v svojih rokah, vendar pa mu narava tega ne dopušča, saj deluje po lastnih načelih, ki jih ljudje (še) nismo sposobni v celoti razvozlati. Ekstremni vremenski pojavi in s tem povezane naravne (in druge) nesreče nas vedno znova presenetijo. Glede na to, da jih ne moremo napovedati, se je na tem mestu smiselno vprašati, kako se na nesreče čim bolje pripraviti in kako v primeru le-teh ukrepati, da bodo njihove posledice čim manjše. V magistrskem delu smo tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika raziskali, kakšna je vloga Slovenske vojske in Civilne zaščite v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V prvem delu naloge smo v sklopu teoretičnih osnov predstavili nacionalno varnost Republike Slovenije, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vpetost Slovenske vojske in Civilne zaščite v ta sistem, proučili smo zakonodajo obravnavanega področja ... V empiričnem delu pa smo predstavili primer sodelovanja SV in CZ v naravni nesreči ŽLED 2014. Osredotočili smo se na žled v Zgornji Savinjski dolini in s pomočjo intervjujev sodelujočih pri odpravi posledic nesreče prikazali delovanje in sodelovanje SV in CZ na konkretnem primeru. V zadnjem delu naloge smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti in predlagali rešitve za boljše sodelovanje v prihodnosti.
Ključne besede: Civilna zaščita, naravne nesreče, Slovenska vojska, Zgornja Savinjska dolina, žled
Objavljeno: 24.01.2017; Ogledov: 1098; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Vrednotenje kriznega managementa na občinski ravni
Darja Trpin, 2016, diplomsko delo

Opis: Naravne in druge nesreče so postale stalnica ogrožanja prebivalcev, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin. Februarja 2014 je Slovenijo prizadela naravna nesreča žled, povzročena je bila velika gospodarska škoda na drevju, električni in telefonski napeljavi, a kar je najpomembnejše, ogroženo je bilo prebivalstvo. V diplomskem delu smo opisali krizo žledoloma, potek žledenja in odziv sistema zaščite in reševanja v Občini Logatec. Ugotovimo, da je bila naravna nesreča žled in z njo povezan žledolom v Občini Logatec do sedaj redkost in zato naravne nesreče v takšnem obsegu nismo pričakovali. Kljub temu je sistem zaščite in reševanja na lokalni ravni izpolnil svoje poslanstvo, vse sile za zaščito in reševanje, ki so na ravni občine organizirane, so delovale v skladu s svojimi pristojnostmi. Na tovrstno naravno nesrečo so bili slabše pripravljeni le prebivalci. Ugotavljamo, da je za pripravo na nesrečo pomembno načrtovanje zaščite in reševanja. Načrti zaščite in reševanja temeljijo na oceni ogroženosti, ki jih morajo pripraviti pristojni državni in občinski organi za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče skladno z Navodili o pripravi ocen ogroženosti. Prav za tovrstno nesrečo ni obstajal krovni načrt zaščite in reševanja na državni ravni in posledično tudi ne na ravni Občine Logatec. Ugotavljamo, da ob nesreči take razsežnosti načrt zaščite in reševanja služi le za oporo, je pa prav, da načrt zaščite in reševanja obstaja in da so z njim seznanjeni vsi akterji kriznega menedžmenta. Izkazalo se je, da je zelo pomembno medorganizacijsko sodelovanje med vsemi vključenimi akterji. Da je pomembno njihovo sodelovanje v vseh fazah krize, od priprav oziroma načrtovanja, soočanja s krizo in do faze učenja, ki predstavlja izhodišče nadaljnje uspešnosti delovanja sistema kriznega menedžmenta in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ključne besede: naravne nesreče, žled, krizni management, krizno načrtovanje, ocenjevanje ogroženosti, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 876; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (410,41 KB)

6.
Žled 2014 v občini Loška dolina in oskrba gospodinjstev z električno energijo
Katja Tavzelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo preučevali, kot posledico žledoloma, popoln električni mrk v 1302 gospodinjstvih, oziroma reševanje nastale situacije v občini Loška dolina. Vsebino diplomskega dela bomo razdelili na teoretični in empirični del. V prvem oziroma teoretičnem delu bomo z namenom lažjega razumevanja diplomskega dela opredelili osnovne pojme. Z namenom lažje umestitve problema v širši koncept bomo naredili deskriptivni pregled ter analizo primarnih in potencialno sekundarnih virov, tako slovenskih kot tujih. Istočasno bomo v tem sklopu predstavili vrste nesreč in potencialnih groženj državi, obstoječo zakonodajo na tem področju, teorijo nacionalne varnosti ter obči načrt kriznega reševanja ob naravnih nesrečah. Predstavili bomo tudi organizacijo in delovanje Civilne zaščite, Slovenskega gasilstva ter Slovenske vojske, saj so v tovrstnih situacijah prisotne in zadolžene za reševanje, prav tako bomo predstavili občino in njeno delovanje. Pri pripravi empiričnega dela bomo uporabili ne eksperimentalno raziskovanje, metoda dela bo terenska študija. S pomočjo lastnih izkušenj, usmerjenih intervjujev predstavnikov različnih služb, ki so sodelovale pri sanaciji, bomo preverili hipoteze in na podlagi skupnih ugotovitev oblikovali povzetek ter predloge za izboljšavo sodelovanja in reševanja ob morebitni ponovni tovrstni situaciji.
Ključne besede: naravne nesreče, žled, oskrba z električno energijo, krizno reševanje, civilna zaščita, diplomske naloge
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 1071; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (263,31 KB)

7.
Vpliv naravnih katastrof na logistične procese v cestnem prometu
Mateja Adamič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Naravna nesreča je pojav, ki ga je težko predvidevati, vendar lahko v današnjem času s pomočjo informacijske tehnologije nekatere dogodke, lažje napovemo in se nanje tudi lažje pripravimo. Ko pride do naravnih nesreč, šele spoznamo, kako smo ob njihovih posledicah ranljivi. Pogosto je ohromljena oskrba z naravnimi dobrinami, zaprte poti ljudem onemogočijo odhod v službo ipd. Vse to pa posledično ohromi logistične procese. Konec januarja in v začetku februarja 2014 je Slovenijo prizadel močan žled, ki je povzročil ogromno škodo ter nekatere kraje dobesedno odrezal od sveta. V nalogi je predstavljen primer škode, do katere je prišlo zaradi pojava naravne nesreče, in sicer zdrs tovornega vozila s cestišča. Na podlagi intervjujev smo ugotovili, kako so bili v času žleda aktivne humanitarne organizacije, civilna zaščita, SV ter prevoznik, ki je utrpel škodo zaradi nastanka žleda. Stopnja pripravljenosti Centra za krizno upravljanje se je izkazala za učinkovito, še vedno pa bodo morali pristojni ogromno postoriti na odzivnem času ter logistiki. V ujmi žledolomu,ki je prizadel Slovenijo, se pred zakonodajo postavlja predvsem medsebojna pomoč ljudi in solidarnost, kar je zelo spodbudno.
Ključne besede: naravna nesreča, žled, Slovenska vojska, podnebne spremembe, promet, Civilna zaščita
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

8.
Modeliranje in analiza daljnovoda
Matjaž Prišenk, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene osnove nadzemnih daljnovodov in opisani vsi potrebni koraki za modeliranje daljnovoda v programu Abaqus CAE. Osredotočil sem se na izdelavo daljnovoda, pri čemer sem opisal vsak korak modeliranja. Daljnovod je sestavljen iz stebra, vodnika in plošče, na katerem stoji steber. Na zmodeliranem daljnovodu je še določena mreža vsakega dela konstrukcije, material, robni pogoji in obremenitve žledu ter vetra. Kot rezultat danih obremenitev dobimo napetosti in pomike, ki vplivajo na zmodeliran daljnovod. Opisani so tudi rezultati, vplivni parametri in možnosti za optimiziranje.
Ključne besede: Elektrika, električna energija, električni tok, nadzemni daljnovod, plošča daljnovoda, vodnik daljnovoda, koraki modeliranja daljnovoda, mreža daljnovoda, material daljnovoda, material vodnika, aluminijasti vodnik, žled, veter, dobljene napetosti, dobljeni pomiki.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1249; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici