| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1337; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

2.
3.
4.
5.
UPORABA VEČSPEKTRALNIH METOD ZA IDENTIFIKACIJO SORT IN BOLEZNI SEMEN OZIMNE PŠENICE IN TRITIKALE
Martina Vrešak, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Razvoj ponovljive in časovno učinkovite metode diagnostike zdravstvenega stanja in identifikacije semena v programu žlahtnjenja lahko pripomore k povečanju razvoja novih kultivarjev. Cilj študije je bil oceniti potencial multispektralne metode prikazovanja (ang. multispectral imageing) in bližnje infrardeče refleksijske (NIR) spektroskopije posameznega semena (SKNIR) za določljivost bolezni semena in razločevanje sort ozimne pšenice in tritikale. Ti metodi bi lahko bili aplicirani tako v konvencionalni kot tudi v ekološki program žlahtnjenja. V analizo je bilo vključenih devet sort tritikale in sedemindvajset sort ozimne pšenice. Z uporabo multispektralne metode smo lahko uspešno prikazali detekcijo in separacijo neokuženega in okuženega dela povrhnjice semena s Fusarium spp. SKNIR smo uporabili za zaznavo in diferenciranje med vsemi šestintridesetimi vključenimi sortami, in sicer na osnovi spektralnih razlik, ki so posledica razlik v kemični sestavi semena različnih sort. Raziskava nas je privedla do zanimivih spoznanj, ki bi lahko s kombiniranjem podatkov iz obeh večspektralnih metod koristila nadaljnjim študijam za razvoj klasifikacijskega modela za analize kakovosti semen in separacijo sort.
Ključne besede: pšenica, Triticum aestivum L., multispektralno prikazovanje, SKNIR, žlahtnjenje
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 639; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
Piramidno kopičenje R genov, odgovornih za odpornost proti krompirjevemu virusu Y in krompirjevi plesni
Peter Dolničar, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Glavni cilj doktorskega dela je bil prilagoditi program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, da bo omogočal vnos, učinkovito odbiro in kopičenje odpornih R genov najpomembnejših bolezni krompirja: virusa Y krompirja (PVY) in krompirjeve plesni. To smo dosegli s kombinacijo pregleda rodovnikov odpornih sort, preučevanja izražanja njihovih lastnosti in lastnosti potomstva, ugotavljanja primernosti za gensko rekombiniranje in križanja, preučevanja moške sterilnosti ter analize možnosti uvedbe molekulskih markerjev v procese odbire. V programu žlahtnjenja so bili uporabljeni Ry geni iz vrst Solanum stoloniferum in S. chacoense ter R geni za odpornost proti krompirjevi plesni iz vrst S. demissum S. bulbocastanum in sorte 'Sarpo Mira'. Rezultati kažejo, da je kopičenje več R genov v manjših programih žlahtnjenja smiselno, čeprav se je zato zmanjšala povprečna uspešnost odbire potomstva. Moška sterilnost iz vrste S. stoloniferum se v nekaterih primerih ni prenašala na potomstvo. Ekstremna odpornost je bila učinkovita proti vsem izolatom PVYNTN. Z metodo množične odbire proti PVY občutljivih klonov smo v fazi sejancev izločili 60 % občutljivih genotipov, preostale pa v naslednjih dveh letih. Potrjen je bil vpliv starosti rastlin na izražanje R genov odpornih proti krompirjevi plesni. R geni iz vrste S. demissum še vedno lahko zagotavljajo srednjeročno stabilno odpornost proti krompirjevi plesni, za dolgoročno odpornost pa bo najverjetneje potrebno v novih genotipih zadržati odpornost sorte 'Sarpo Mira'. Doslej smo vpeljali molekulske markerje za določevanje genov za ekstremno odpornost proti PVY Rysto, Ry-fsto in Rychc, ter za odpornost proti krompirjevi plesni R1, R2-F1, R3, R3a, R3b in BLB2.
Ključne besede: žlahtnjenje krompirja, odpornost na rastlinske bolezni, PVY, krompirjeva plesen, kopičenje R genov, moška sterilnost, molekulski markerji, Solanum tuberosum
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici