1. Vrednotenje genskih virov travniške bilnice s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnostiZvonko Glažar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 91
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Odpornost sejančkov hmelja na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo z določanjem perspektivnih starševskih kombinacij križanjMartina Kunst, 2020, diplomsko delo Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je trajnica, ovijalka in dvodomna rastlinska vrsta, kar pomeni, da na eni rastlini najdemo le moške ali le ženske cvetove. Ženska socvetja, storžki so zaradi specifične kemijske sestave nepogrešljivi v pivovarski industriji. Moške rastline uporabljajo le pri žlahtnjenju. V diplomskem delu je prikazan del žlahtniteljskega programa Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije oz. selekcija sejančkov hmelja s povečano odpornostjo na hmeljevo pepelovko (Podosphaera macularis) in hmeljevo peronosporo (Pseudoperonospora humuli) v rastlinjaku iz 2004, 2006, 2008, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2018. V statistično raziskavo je bilo vključenih 140.877 sejančkov, potomcev več kot 1000 različnih kombinacij križanj. Moški genotipi so ključnega pomena za doseganje zadovoljivega števila potomcev in zaželene stopnje odpornosti preživelih sejančkov. Križanja kultiviranih ženskih komponent z divjimi moškimi genotipi so, v primerjavi s kultiviranimi moškimi genotipi, manj perspektivna. Raziskava kaže, da je stopnja odpornosti na omenjeni bolezni odvisna od obeh starševskih komponent: materne in očetne. V raziskavi smo izpostavili tudi nekaj superiornih maternih in očetnih komponent ter 55 najboljših kombinacij križanj, kar bi lahko predstavljalo zelo koristno in praktično informacijo za nadaljnje načrtovanje križanj hmelja s ciljem oblikovanja odpornih sort na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo.
Ključne besede: sejančki hmelja, hmeljeva pepelovka, hmeljeva peronospora, odpornost, žlahtnjenje
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1074; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Piramidno kopičenje R genov, odgovornih za odpornost proti krompirjevemu virusu Y in krompirjevi plesniPeter Dolničar, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: Glavni cilj doktorskega dela je bil prilagoditi program žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije, da bo omogočal vnos, učinkovito odbiro in kopičenje odpornih R genov najpomembnejših bolezni krompirja: virusa Y krompirja (PVY) in krompirjeve plesni. To smo dosegli s kombinacijo pregleda rodovnikov odpornih sort, preučevanja izražanja njihovih lastnosti in lastnosti potomstva, ugotavljanja primernosti za gensko rekombiniranje in križanja, preučevanja moške sterilnosti ter analize možnosti uvedbe molekulskih markerjev v procese odbire. V programu žlahtnjenja so bili uporabljeni Ry geni iz vrst Solanum stoloniferum in S. chacoense ter R geni za odpornost proti krompirjevi plesni iz vrst S. demissum S. bulbocastanum in sorte 'Sarpo Mira'. Rezultati kažejo, da je kopičenje več R genov v manjših programih žlahtnjenja smiselno, čeprav se je zato zmanjšala povprečna uspešnost odbire potomstva. Moška sterilnost iz vrste S. stoloniferum se v nekaterih primerih ni prenašala na potomstvo. Ekstremna odpornost je bila učinkovita proti vsem izolatom PVYNTN. Z metodo množične odbire proti PVY občutljivih klonov smo v fazi sejancev izločili 60 % občutljivih genotipov, preostale pa v naslednjih dveh letih. Potrjen je bil vpliv starosti rastlin na izražanje R genov odpornih proti krompirjevi plesni. R geni iz vrste S. demissum še vedno lahko zagotavljajo srednjeročno stabilno odpornost proti krompirjevi plesni, za dolgoročno odpornost pa bo najverjetneje potrebno v novih genotipih zadržati odpornost sorte 'Sarpo Mira'. Doslej smo vpeljali molekulske markerje za določevanje genov za ekstremno odpornost proti PVY Rysto, Ry-fsto in Rychc, ter za odpornost proti krompirjevi plesni R1, R2-F1, R3, R3a, R3b in BLB2.
Ključne besede: žlahtnjenje krompirja, odpornost na rastlinske bolezni, PVY, krompirjeva plesen, kopičenje R genov, moška sterilnost, molekulski markerji, Solanum tuberosum
Objavljeno v DKUM: 11.07.2016; Ogledov: 2709; Prenosov: 196
Celotno besedilo (5,44 MB) |
4. UPORABA VEČSPEKTRALNIH METOD ZA IDENTIFIKACIJO SORT IN BOLEZNI SEMEN OZIMNE PŠENICE IN TRITIKALEMartina Vrešak, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Razvoj ponovljive in časovno učinkovite metode diagnostike zdravstvenega stanja in identifikacije semena v programu žlahtnjenja lahko pripomore k povečanju razvoja novih kultivarjev. Cilj študije je bil oceniti potencial multispektralne metode prikazovanja (ang. multispectral imageing) in bližnje infrardeče refleksijske (NIR) spektroskopije posameznega semena (SKNIR) za določljivost bolezni semena in razločevanje sort ozimne pšenice in tritikale. Ti metodi bi lahko bili aplicirani tako v konvencionalni kot tudi v ekološki program žlahtnjenja. V analizo je bilo vključenih devet sort tritikale in sedemindvajset sort ozimne pšenice. Z uporabo multispektralne metode smo lahko uspešno prikazali detekcijo in separacijo neokuženega in okuženega dela povrhnjice semena s Fusarium spp. SKNIR smo uporabili za zaznavo in diferenciranje med vsemi šestintridesetimi vključenimi sortami, in sicer na osnovi spektralnih razlik, ki so posledica razlik v kemični sestavi semena različnih sort. Raziskava nas je privedla do zanimivih spoznanj, ki bi lahko s kombiniranjem podatkov iz obeh večspektralnih metod koristila nadaljnjim študijam za razvoj klasifikacijskega modela za analize kakovosti semen in separacijo sort.
Ključne besede: pšenica, Triticum aestivum L., multispektralno prikazovanje, SKNIR, žlahtnjenje
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1736; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnostiMojca Šošterič, 2012, magistrsko delo Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2541; Prenosov: 218
Celotno besedilo (3,47 MB) |
