Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni modeli več stanj za življenjska zavarovanja. Delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so najprej predstavljene osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Nato je opisana osnovna aktuarska notacija in definirana jakost smrtnosti. Sledi predstavitev osnovnih modelov več stanj in predpostavk, vezanih nanje. Prikazana je izpeljava formul za verjetnosti prehoda ob znanih jakostih prehodov. Opisan je tudi izračun aktuarskih sedanjih vrednosti, izračun premije in vrednotenje polic takšnih modelov. Na koncu je še predstavljen način oblikovanja rezervacij življenjskih polic. V praktičnem delu je prikazano, kako lahko ob znanih jakostih prehoda zgradimo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. V programu Python pa je izračunana tudi neto premija za takšno zavarovanje (koda je podana v prilogi).
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, zavarovalstvo, stohastični procesi, Markovske verige, premija
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V magistrskem delu so obravnavane osnove življenjskih zavarovanj in različni dejavniki, ki vplivajo na izračun premije. Delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so najprej opisane osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Predstavljen je denarni tok in obresti ter aktuarska sedanja vrednost. Opisana je tudi matematična rezervacija in njen izračun, saj je pomemben del življenjskih zavarovanj. Predstavljene so osnovne definicije tablic smrtnosti in osnove življenjskih zavarovanj. Opisan je izračun neto in bruto premije za različna zavarovanja ter različni dejavniki, ki vplivajo na višino premije. V praktičnem delu se ukvarjamo z izračunom premije. Le-ta je izračunana za različne vrste zavarovanj. Priložen je tudi program v Pythonu, ki izračuna neto premijo za poljubno število polic. S tem programom je izračunana tudi neto premija za 1000 zgeneriranih polic riziko življenjskega zavarovanja.
Ključne besede: Življenjsko zavarovanje, obrestna mera, tablice smrtnosti, zavarovalna vsota, dejavniki, premija.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1102; Prenosov: 153
Celotno besedilo (492,20 KB)

Opis: Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov ali naložbeno življenjsko zavarovanje sodi med novejšo vrsto življenjskih zavarovanj. Prve police so se pojavile v letu 1957 (Velika Britanija). Pri nas pa se je trženje začelo ob koncu leta 2001. Po pregledu skoraj petnajstletnega obdobja trženja v Sloveniji v grobem opazimo naslednje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je v zelo kratkem času, že v letu 2007, postalo prevladujoča oblika življenjskih zavarovanj, z več kot 50-odstonim deležem v malo manj kot 610 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. To leto je tudi leto z dosedaj najvišjim deležem vseh življenjskih zavarovanj, z 32,17-odstotnim deležem v strukturi zbrane premije vseh zavarovanj, ki jih evidentira Slovensko zavarovalno združenje. (SZZ, 2015). Rast premije se je nadeljevala, z izjemo leta 2009, do leta 2010. V letu 2010 beležimo najvišji 60,30-odstotni delež naložbenih življenjskih zavarovanj v strukturi življenjskih zavarovanj. Od leta 2010 pa je trend vsakoletnega padanja skupno zbrane premije življenskih zavarovanj, predvsem zaradi padanja zbrane premije naložbenih življenjskih zavarovanj. To se kaže tudi v deležu naložbenih življenjskih zavarovanj, saj je leta 2014, prvič po letu 2007, padel pod 50 % v malo več kot 535 milijonov evrov skupno zbrane premije vseh življenjskih zavarovanj. Obdobju hitre in visoke rasti naložbenih življenskih zavarovanj je sledilo obdobje nadpovprečnega števila predčasnih prekinitev naložbenih polic, z začetkom v letu 2008. SZZ teh podatkov ne zbira, tako da uradnih evidenc o prekinjenih naložbenih zavarovanjih nimamo. Po podatkih zavarovalnic in pisanju medijev (Milič, 2012) naj bi bilo v posameznih letih tudi do 30 % prekinjenih polic glede na število sklenjenih. Prekinjene police so tudi osrednja teme diplomske naloge. V nalogi sem s pomočjo raziskave na podlagi anketnega vprašalnika želel ugotiviti zakaj prihaja do predčasnih prekinitev oziroma odkupa polic. Glavni razlogi za prekinitev polic so predvsem slabi donosi, drugačne predstave o zavarovanju ob sklenitvi ter potreba po denarju. Več kot polovica strank ni redno plačevalo premije naložbenega življenjskega zavarovanja. Skoraj dve tretjini anketirancev se je za prekinitev naložbene police odločilo po prejeti informaciji o stanju premoženja. Več kot tretjina naložbenih polic je bilo sklenjenih za obdobje od 20 do 30 let. Večina prekinjenih polic je bila izvedena kmalu, v času od 3 do 7 let po sklenitvi, ko so vrednosti premoženja naložbene police zaradi načina obračuna stroškov življenjskih zavarovanj in dolgoročnosti pogodbe nizke, nižje od vplačil, a kljub temu lahko dosegajo zelo lepe donose. Te vrednosti premoženja bi bilo potrebno primerjati z izračuni po Tabeli predvidenih vrednosti premoženja.
Ključne besede: naložbeno življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi, tveganje, prekinitev, dolgoročno, odkup
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2313; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,33 MB)

Opis: Rentno zavarovanje je finančni produkt, ki nam glede na višino privarčevanih oz. vplačanih sredstev omogoča prejemanje rednega mesečnega dohodka, praviloma do smrti. Na takšen način se lahko zavarujemo pred različnimi vrstami tveganj, najpomembnejše med njimi pa je ravno tveganje predolgega življenja.
Ključne besede: renta, rentno zavarovanje, problematika rentnih zavarovanj, življenjsko zavarovanje, pokojninski sistem
Objavljeno v DKUM: 13.08.2012; Ogledov: 2139; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,30 MB)

Ključne besede: investicijski skladi, vzajemni skladi, pokojninski skladi, družbe za upravljanje, kapitalske družbe, struktura, plačila, pokojnine, financiranje, investicije, upravljanje, zavarovanje, socialna varnost, življenjsko zavarovanje, zavarovalnice, Slovenija, investicijsko odločanje, vrednotenje, ponudba, donos, dohodek, delnice, obveznice, varnost, likvidnost, storitve, sistemi, prilagajanje, finančne ustanove, skladi, fond, varčevanje, uporabniki
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1984; Prenosov: 96
Celotno besedilo (485,91 KB)