| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODJETNIŠTVO ZA ŽENSKE - VPLIV PODJETNIŠKEGA UDEJSTVOVANJA NA ŽIVLJENSKO ZADOVOLJSTVO
Maja Velcer, 2015, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo že od nekdaj velja za specifični način kariernega udejstvovanja, katerega se lotijo tisti posamezniki, ki še posebej cenijo neodvisnost in svobodo pri življenjskih odločitvah. V tem smislu podjetništvo ni zgolj način kariernega delovanja, pač pa gre za način življenja, ki podjetniku omogoča izpolnjevanje lastnega potenciala na najvišjem nivoju. Če je torej podjetništvo način življenja, potem nas zanima ali je lahko tudi pomemben dejavnik pri doseganju življenjskega zadovoljstva. Biti »srečen« oziroma »zadovoljen« je sicer lahko zelo širok pojem, a skozi naše diplomsko delo smo ugotovili, da obstaja močna povezava med izpolnjevanjem človekovih potencialov oziroma samoaktualizacijo in doseganjem življenjskega zadovoljstva. Ugotovili smo, da lahko človek dosega najvišjo stopnjo življenjskega zadovoljstva takrat, kadar izpolnjuje svojo najvišjo potrebo, potrebo po samouresničenju. Ker smo se v našem diplomskem delu dodatno osredotočili še na ženske, smo med drugim proučili tudi razlike med spoloma na področju življenjskih vrednot in pričakovanj, pa tudi same življenjske motivacije. Tako smo ugotovili, da imajo ženske večinoma drugačne vrednote od moških in da ta drugačnost vpliva tudi na karierne aspiracije. Ko smo proučevali podjetniške aspiracije žensk in moških smo prav tako ugotovili, da ženske vstopajo v podjetništvo z drugačnimi cilji in motivacijo. Na tak način smo lahko prepoznali vzroke za, kljub rasti še zmeraj, majhen delež ženskega podjetništva v svetu. Ugotovili smo, da je žensko podjetništvo precej drugačno od moškega podjetništva, ki je sicer tudi temelj opredeljevanju in podpiranju splošnega podjetništva v javnosti. Skozi diplomsko delo smo tako raziskali različnost podjetniških aspiracij med ženskami in moškimi ter vplivnost podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo. Naš cilj je bil odkriti vrsto podjetniškega udejstvovanja, ki bi ženske, predvsem tiste s podjetniško osebnostjo, pripeljal do življenjskega zadovoljstva. Pri pregledu literature in obstoječih raziskav smo se namreč lahko prepričali o pozitivnem vplivu podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo predvsem pri ljudeh, ki so tako privzgojeno (po vrednotah) kot tudi genetsko nagnjeni k podjetniški aktivnosti. Dejstvo je, da ženske, prav tako kot moški, življenjsko zadovoljstvo lahko dosegajo s samouresničenjem, torej z uresničenjem svojih potencialov, vendar pa je bistvena razlika v tem, da večina žensk poseduje tako karierni kot tudi družinski potencial (materinstvo), pri čemer pa je potreba po izpolnitvi enako močna pri obeh. Ženska bo zato za doseganje najvišje stopnje življenjskega zadovoljstva morala vzpostaviti močno ravnotežje med družinskim in kariernim življenjem, pri tem pa, smo ugotovili, je podjetniško udejstvovanje ena izmed najboljših alternativ.
Ključne besede: ŽENSKO PODJETNIŠTVO, ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO, PODJETNIŠKO UDEJSTVOVANJE, MOTIVACIJA, ŽIVLJENJSKE VREDNOTE, URAVNOTEŽENJE DELO-ŽIVLJENJE
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1338; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1004,20 KB)

2.
VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA DUŠEVNO ZDRAVJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB S STATUSOM INVALIDNE OSEBE
Tina Merklin, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preveriti spremembe v duševnem zdravju pri dolgotrajno brezposelnih osebah ob vključenosti v program štirimesečne zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Želeli smo ugotoviti ali štirimesečno obdobje zaposlitvene rehabilitacije vpliva na njihovo duševno zdravje, v smislu zmanjšanja depresivne simptomatike in anksioznosti ter zvišanja življenjskega zadovoljstva in samospoštovanja. V raziskavo smo zajeli 52 dolgotrajno brezposelnih oseb. Vzorec je bil razdeljen na eksperimentalno in na kontrolno skupino. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 26 oseb, ki so bile vključene v program zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Kontrolna skupina je bila glede na spol in starost ekvivalentna eksperimentalni skupini in jo je sestavljalo 26 oseb. Kontrolna skupina ni bila vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Vsi udeleženci so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Geriatrično lestvico depresivnosti, Vprašalnik za merjenje depresivnosti, anksioznosti in stresa, Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9, Dienerjevo Lestvico zadovoljstva z življenjem in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Ugotovili smo, da zaposlitvena rehabilitacija uresničuje bio-psiho-socialni model vračanja na delo in pri rehabilitirancih okrepi zadovoljstvo z življenjem, zniža depresivno simptomatiko in stopnjo anksioznosti. Sklenemo lahko, da se je pri udeležencih zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča duševno zdravje izboljšalo.
Ključne besede: duševno zdravje, dolgotrajna brezposelnost, depresivna simptomatika, življenjsko zadovoljstvo, anksioznost, samospoštovanje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1980; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici