SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1612; Prenosov: 446
.pdf Polno besedilo (5,81 MB)

2.
ZADOVOLJSTVO GOSTOV S POMURSKIMI GOSTILNAMI
Renata Stanko, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo različni. Različno vrednotimo in ocenjujemo iste stvari. Imamo različne okuse, različne zahteve, obenem pa imamo svoja pričakovanja. Od gostincev in pri njih zaposlenih pričakujemo, da bodo poznali naše zahteve in pričakovanja ter jih brezhibno zadovoljili. Še posebej, ker so nas k njim napotili naši prijatelji oz. družina, ki so bili zelo zadovoljni ali zato, ker je od naše prisotnosti v gostilni odvisen naš družbeni položaj. Prenos informacij med prijatelji in družinskimi člani o gostilni so najpogostejše informacije o gostilni. Za gostince je to brezplačna reklama, ki pa se ne sme izneveriti. Le redki bomo gostincu zaupali, kaj je bilo narobe, bomo pa to povedali drugim. Težko je delati z ljudmi, še posebej, če so vsak dan drugi. Drugi gostje in drugi sodelavci. Zato si gostinci prizadevajo, da pridobijo stalne goste, katerih potrebe in zahteve poznajo in jih zato lažje izpolnijo. Težko se je dati na ogled, vendar je to način, da izveš pomanjkljivosti in dobiš priložnost, da jih odpraviš. Pri gostih pa je to priložnost, da gostincu zaupajo, kaj pogrešajo, kaj pričakujejo in mu izrazijo priznanje. Sodelavci gostinca predstavljajo pomemben del spoznavanja in zadovoljevanja potreb gosta. Če zahteve gosta poznajo, če gostje poznajo njihovo delo, je veliko lažje ohranjati tisto, kar je dobro, in odpravljati napake.
Ključne besede: vedenje porabnikov, potrebe, motivi, stališča, osebnost, življenjski stil, kultura, skupine, družina, osebni vpliv, situacijski vplivi.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 1292; Prenosov: 108
.pdf Polno besedilo (428,89 KB)

3.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 2562; Prenosov: 494
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

4.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V BLOKOVNI SOSESKI V ŽALCU IN SOSESKI ENODRUŽINSKIH HIŠ V PODVINU
Maja Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala. V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Ključne besede: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1229; Prenosov: 160
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

5.
Življenjski stili prebivalcev Sebeborcev
Tomaž Eržen, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev naselja Sebeborci. V teoretičnem delu je določen namen naloge, opisane so metode dela. Opredeljeni so osnovni pojmi, ki so uporabljeni v nalogi: gospodinjstvo, delo, oskrba, izobrazba, prosti čas in življenjski stil. Podani so osnovni podatki o naselju in podatki o anketi. Prav tako so predstavljeni kazalci, s pomočjo katerih so v zaključku naloge določeni življenjski stili. V praktičnem delu je predstavljena analiza anket. Rezultati so prikazani s kartami, grafi, navzkrižnimi tabelami in komentarji. Karte grafično prikazujejo anketirana gospodinjstva in njihovo razporeditev v naselju. Prikazujejo podatke, ki so v gospodinjstvih grafično najbolj razvidni. Grafi prikazujejo razmerja med odgovori po gospodinjstvih. Glede na podatke iz anket so bili določeni rangi, na podlagi katerih je bilo podatke med gospodinjstvi možno primerjati. Navzkrižne tabele so uporabljene za ugotavljanje značilnosti, ki določajo življenjske stile posameznih prebivalcev. V vsakem sklopu tabel so prikazani podatki glede na enega od kazalcev za določanje življenjskih stilov. Predstavljeni rezultati vsebujejo komentar in sprotne ugotovitve. V sklepnem delu naloge so predstavljeni življenjski stili in ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: življenjski stil, podeželje, anketa, intervju
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1172; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (3,68 MB)

6.
RELACIJE TELESNIH IZMER, SESTAVE TELESA IN ŽIVLJENJSKEGA SLOGA PRI ŠTUDETNIH
Anja Žohar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost življenjskega sloga študentk z njihovimi telesnimi izmerami ter sestavo telesa. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, starih 19 in 20 let. Podatke o življenjskem slogu posameznih študentk smo pridobili z anketnima vprašalnikoma »Ovrednotenje življenjskega sloga« in »Gibalna dejavnost mladih«. Telesne izmere so bile izmerjene z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Pri sestavi telesa smo se osredotočili na merjenje telesnega maščevja, mišičevja, brezmaščobne telesne teže in deleža vode v telesu, kjer smo za merjenje uporabili analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje razlik v telesnih izmerah in sestavi telesa med skupinama z zdravim in nezdravim življenjskim slogom je bil uporabljen T-test. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da večina študentk živi nezdrav življenjski slog in niso pokazali statistično značilnih razlik v telesnih izmerah kot tudi ne v sestavi telesa med študentkami z zdravim življenjskim slogom in nezdravim življenjskim slogom. V zgodnje odraslem obdobju, ko je telesni razvoj že zaključen, med izbranim življenjskim slogom in telesnimi izmerami ter sestavo telesa ni zaznati nobenih povezav, vsekakor pa ima predvsem nezdrav življenjski slog, ki ga živimo, negativne posledice na telo in zdravje posameznika v obdobju odraslosti in starosti.
Ključne besede: morfologija, življenjski stil, prehrana, športna dejavnost, kajenje, alkohol, zgodnje odraslo obdobje
Objavljeno: 23.07.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (821,94 KB)

7.
Šport kot sestavni del zdravega življenjskega stila v sodobni družbi : trendi in protislovja
Tomaž Klenovšek, 2007, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: šport, aktivnost, telo, zdravo življenje, življenjski stil, športna rekreacija, zdravje
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 854; Prenosov: 53
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
ŽIVLJENJSKI SLOG ŠTUDENTK RAZREDNEGA POUKA
Patricija Cigan, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so kadilske, prehranske, pivske navade in športna dejavnost študentk ter kakšen je življenjski slog študentk razrednega pouka. V raziskavi je sodelovalo 171 študentk Pedagoške Fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, starih med 19 in 20 let. Za meritve življenjskega sloga pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Ovrednotenje življenjskega sloga«. Za opredelitev kadilskih, prehranskih, pivskih navad, športne dejavnosti in življenjskega sloga študentk je bila uporabljena frekvenčna analiza-opisna statistika, razlike pa smo ugotavljali s pomočjo ANOVE, za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da ima večina študentk nezdrav življenjski slog, se prehranjujejo nezdravo in srednje zdravo, prav tako podatki kažejo, da je 38% študentk nizko in 38% srednje športno dejavnih, vendar ima od teh kar 57% zdrave pivske navade in 57% študentk je nekadilk, 22% pa nekdanjih kadilk. Rezultati raziskav tudi kažejo, da nekadilke posegajo po bolj zdravi in nizkokalorični prehrani in zaužijejo manj alkoholnih pijač na mesec kot kadilke in nekdanje kadilke. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da glede na dane kazalce, kot so prehranske navade in športna dejavnost, mladi odrasli pretežno živijo nezdrav življenjski slog, vendar v nekaterih parametrih, kot so kadilske navade in pivske navade, odstopajo od pričakovanega, saj več kot polovica nikoli ni kadila in ima zdrave pivske navade. Predvidevamo, da se nekadilke in nekdanje kadilke bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in zdrave pivske navade kot kadilke. Iz tega razberemo, da je pot do zdravega življenjskega sloga težka, zato jo je potrebno oblikovati že v ranem otroštvu.
Ključne besede: življenjski stil, študentsko življenje, alkohol, gibalna dejavnost, prehrana, kadilske navade, sodoben način življenja.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 438; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (1,52 MB)

9.
ŽENSKE NA PODEŽELJU
Polonca Planko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavane razlike in podobnosti v vsakodnevnem delovanju kmečkih in nekmečkih žensk. Pri tem sem se osredotočila na vrsto dnevnih opravil, koliko časa porabijo zanje in kje jih opravljajo. Med vsakodnevna opravila sem uvrstila delovne, oskrbovalne, rekreacijske, izobraževalne ter komunikacijske navade. S tem sem spoznala akcijski prostor anketiranih žensk. Za raziskovalni vzorec sem izbrala deset žensk, ki živijo na podeželju, pet kmečkih in pet nekmečkih žensk. Vse ženske sem anketirala in izdelala časovno prostorski grafikon za en delovni dan in nedeljo. To pomeni, da sem popisala vse dejavnosti, ki so jih na dotični dan počele, kje in kako dolgo. Na podeželju se pojavljata dve skupini žensk, in sicer ruralne (podeželske) ženske in kmečke ženske. Skupini se ne razlikujeta samo po vključenosti v kmetijsko produkcijo in življenjskemu stilu, ampak tudi glede vključenosti v politično in družbeno sfero. Zato s kmečkimi ženskami označujemo tisto skupino, ki je aktivno vključena v kmetijsko proizvodnjo ali jo vzdržuje kmetijsko aktivna oseba, medtem ko so ruralne (podeželske) ženske tiste, ki živijo na podeželju ne glede na poklic in socialni status.
Ključne besede: podeželje, kmečke ženske, nekmečke ženske, akcijski prostor, življenjski stil
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 493; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

10.
Odnos med življenjskim stilom in tipom stanovanjske hiše
Vladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazane zveze med življenjskim stilom in tipi stanovanjske hiše, torej med habitusom in habitatom. Opredeljeni so štirje tipi habitusa, in sicer na podlagi naslednih lastnosti: gospodarski in socialni položaj gospodinjstva, ekološka ter kulturna osveščenost. Življenjski stil je splet socialnega položaja (nižji, srednji in višji sloj) ter habitusa. Tipi stanovanjske hiše so opredeljenii z naslednjimi elementi: velikost objekta in parcele, doris objekta, namemnost okolice in pomožnih objektov ter oblika objekta. Razpoznali smo vsaj 10 tipov stanovanjskih hiš, ki ustrezajo opredeljenim življenjskim stilom.
Ključne besede: socialna geografija, življenjski stil, bivanje, stanovanja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 222; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici