1. Uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja zaposlenegaJanja Lavrač, 2020, magistrsko delo Opis: Usklajevanje zasebnega in poslovnega življenja ni enostavno. Pogosto gre za izbiro prioritet in sicer ali kariera, ali družina. V naši magistrski nalogi smo raziskali, kako dobro je uravnoteženo zasebno in poslovno življenje zaposlenega, glede na to, da je želja doseči čim višji nivo zadovoljstva na obeh ravneh. Menimo, da so rezultati raziskave očitno pokazali na težavo, ki zadeva čas za zasebnost, katerega pogosto odžira ravno poslovno življenje. Opažamo, da te težave ne postavljamo ravno v ospredje pri delu na kariernem uspehu in kreiranju družine v zasebnem življenju. Poglavitni rezultati naše raziskave so bili, da so splošne prioritete zaposlenih družina in bogastvo, slednja pa je kot večja želja predvsem pri mlajših od 25 let. V povprečju se večina anketirancev umešča v skupino, ki je dosegla željeno stopnjo ravnotežja med zasebnim in poslovnim življenjem. Dejstvo pa je, da to velja le pri polovici zaposlenih in je, kot navajajo drugi viri, v primerjavi z drugimi državami kar za 25% nižje. Z raziskavo, smo ugotovili, da so zaposleni v veliki meri preobremenjeni in da so bolj zadovoljni s poslovnim življenjem kot pa z zasebnim. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se premalo (zavednega) časa posveča zasebnemu življenju, zato lahko le-to tudi pogosto najbolj trpi. Sprememba, ki bi jo bilo smiselno uvesti za lažje uravnoteženje zasebnega in poslovnega življenja, je vsekakor uvedba fleksibilnega urnika vsem zaposlenim. Ključna bi bila tudi uvedba delavnic ali priporočil delodajalcem s strani ustreznih institucij, da zaposlene ne preobremenijo z delom, ki ga po končanem delovniku morajo opravljati še doma. Menimo, da bile učinkovite tudi delavnice, ki izboljšujejo sposobnost samouprave lastnega dnevnega urnika, ki nato pozitivno vpliva na čas namenjen aktivnostim, vezanim na zasebno življenje.
Ključne besede: zasebno življenje, življenjski stil, poslovno življenje, uravnoteženost, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Odnos mladostnikov do zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezniLucija Gosak, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Obdobje mladostništva je še posebej pomembno, saj ima velik pomen za krepitev in ohranitev zdravja. Pomembno je, da mladostnik razvije pozitiven odnos do zdravja, pozna dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni in se jim izogiba.
Metoda: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Kot pripomoček za raziskavo pa vnaprej pripravljen anketni vprašalnik.
Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na dijake srednje zdravstvene šole in na dijake druge srednje šole, kjer se ne izobražujejo za poklic zdravstvenega delavca. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da so mladostniki izpostavljeni nezdravemu življenjskemu slogu. Zaradi manjšega vzorca anketirancev in neenakomerne zastopanosti števila oseb s posameznim povprečnim mesečnim dohodkom ni mogoče točno določiti, ali osebe z boljšim finančnim položajem živijo bolj zdravo. Izobrazba in izbira srednje šole vplivata na bolj zdrav način življenja, saj vodita k večji osveščenosti. Žal podatkov ne moremo posploševati.
Diskusija: Naš cilj je, da mladostnik odraste v poštenega, odgovornega in predvsem zdravega državljana, zato imajo velik vpliv nanj starši, učitelji, zdravstveni delavci, mediji in vsi, ki na kakršenkoli način vplivajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: adolescent, življenjski stil, nezdrav življenjski slog, bolezni življenjskega sloga, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2546; Prenosov: 420
Celotno besedilo (979,21 KB) |
3. Razvoj igre za pomoč otrokom s prekomerno težoMartin Ulbin, 2017, diplomsko delo Opis: Prekomerna teža pri otrocih je resen problem, ki lahko vodi do zdravstvenih in psiholoških težav v življenju otroka, ki se z njim srečuje. To diplomsko delo prispeva k rešitvi tega problema z implementacijo igre, ki bi otroke s prekomerno težo motivirala, da izboljšajo svoj življenjski stil. Podrobno je opisan celoten postopek izdelave igre od zastavljanja ciljev in izdelave prototipa do končnih vizualnih popravkov. Končni rezultat je delujoča igra, ki otroku omogoča dnevno igranje in s tem postopno preobrazbo osrednjega lika iz prekomerno težkega v zdravega posameznika.
Ključne besede: prekomerna teža otrok, zdrav življenjski stil, razvoj igre, 2D-igra
Objavljeno v DKUM: 12.07.2017; Ogledov: 1833; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,58 MB) |
4. RELACIJE TELESNIH IZMER, SESTAVE TELESA IN ŽIVLJENJSKEGA SLOGA PRI ŠTUDETNIHAnja Žohar, 2015, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost življenjskega sloga študentk z njihovimi telesnimi izmerami ter sestavo telesa. V raziskavi je sodelovalo 161 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, starih 19 in 20 let. Podatke o življenjskem slogu posameznih študentk smo pridobili z anketnima vprašalnikoma »Ovrednotenje življenjskega sloga« in »Gibalna dejavnost mladih«. Telesne izmere so bile izmerjene z uporabo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Pri sestavi telesa smo se osredotočili na merjenje telesnega maščevja, mišičevja, brezmaščobne telesne teže in deleža vode v telesu, kjer smo za merjenje uporabili analizator sestave telesa Maltron BF-907. Za ugotavljanje razlik v telesnih izmerah in sestavi telesa med skupinama z zdravim in nezdravim življenjskim slogom je bil uporabljen T-test. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da večina študentk živi nezdrav življenjski slog in niso pokazali statistično značilnih razlik v telesnih izmerah kot tudi ne v sestavi telesa med študentkami z zdravim življenjskim slogom in nezdravim življenjskim slogom. V zgodnje odraslem obdobju, ko je telesni razvoj že zaključen, med izbranim življenjskim slogom in telesnimi izmerami ter sestavo telesa ni zaznati nobenih povezav, vsekakor pa ima predvsem nezdrav življenjski slog, ki ga živimo, negativne posledice na telo in zdravje posameznika v obdobju odraslosti in starosti.
Ključne besede: morfologija, življenjski stil, prehrana, športna dejavnost, kajenje, alkohol, zgodnje odraslo obdobje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 1904; Prenosov: 377
Celotno besedilo (821,94 KB) |
5. Odnos med življenjskim stilom in tipom stanovanjske hišeVladimir Drozg, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so prikazane zveze med življenjskim stilom in tipi stanovanjske hiše, torej med habitusom in habitatom. Opredeljeni so štirje tipi habitusa, in sicer na podlagi naslednih lastnosti: gospodarski in socialni položaj gospodinjstva, ekološka ter kulturna osveščenost. Življenjski stil je splet socialnega položaja (nižji, srednji in višji sloj) ter habitusa. Tipi stanovanjske hiše so opredeljenii z naslednjimi elementi: velikost objekta in parcele, doris objekta, namemnost okolice in pomožnih objektov ter oblika objekta. Razpoznali smo vsaj 10 tipov stanovanjskih hiš, ki ustrezajo opredeljenim življenjskim stilom.
Ključne besede: socialna geografija, življenjski stil, bivanje, stanovanjske hiše
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1050; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. ŽENSKE NA PODEŽELJUPolonca Planko, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so obravnavane razlike in podobnosti v vsakodnevnem delovanju kmečkih in nekmečkih žensk. Pri tem sem se osredotočila na vrsto dnevnih opravil, koliko časa porabijo zanje in kje jih opravljajo. Med vsakodnevna opravila sem uvrstila delovne, oskrbovalne, rekreacijske, izobraževalne ter komunikacijske navade. S tem sem spoznala akcijski prostor anketiranih žensk. Za raziskovalni vzorec sem izbrala deset žensk, ki živijo na podeželju, pet kmečkih in pet nekmečkih žensk. Vse ženske sem anketirala in izdelala časovno prostorski grafikon za en delovni dan in nedeljo. To pomeni, da sem popisala vse dejavnosti, ki so jih na dotični dan počele, kje in kako dolgo.
Na podeželju se pojavljata dve skupini žensk, in sicer ruralne (podeželske) ženske in kmečke ženske. Skupini se ne razlikujeta samo po vključenosti v kmetijsko produkcijo in življenjskemu stilu, ampak tudi glede vključenosti v politično in družbeno sfero. Zato s kmečkimi ženskami označujemo tisto skupino, ki je aktivno vključena v kmetijsko proizvodnjo ali jo vzdržuje kmetijsko aktivna oseba, medtem ko so ruralne (podeželske) ženske tiste, ki živijo na podeželju ne glede na poklic in socialni status.
Ključne besede: podeželje, kmečke ženske, nekmečke ženske, akcijski prostor, življenjski stil
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1647; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. ŽIVLJENJSKI SLOG ŠTUDENTK RAZREDNEGA POUKAPatricija Cigan, 2014, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so kadilske, prehranske, pivske navade in športna dejavnost študentk ter kakšen je življenjski slog študentk razrednega pouka. V raziskavi je sodelovalo 171 študentk Pedagoške Fakultete v Mariboru, smer razredni pouk, starih med 19 in 20 let. Za meritve življenjskega sloga pri posameznih študentkah je bil uporabljen vprašalnik »Ovrednotenje življenjskega sloga«. Za opredelitev kadilskih, prehranskih, pivskih navad, športne dejavnosti in življenjskega sloga študentk je bila uporabljena frekvenčna analiza-opisna statistika, razlike pa smo ugotavljali s pomočjo ANOVE, za natančnejšo opredelitev razlik je bil uporabljen Post-Hoc Scheffe preizkus. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskav kažejo, da ima večina študentk nezdrav življenjski slog, se prehranjujejo nezdravo in srednje zdravo, prav tako podatki kažejo, da je 38% študentk nizko in 38% srednje športno dejavnih, vendar ima od teh kar 57% zdrave pivske navade in 57% študentk je nekadilk, 22% pa nekdanjih kadilk. Rezultati raziskav tudi kažejo, da nekadilke posegajo po bolj zdravi in nizkokalorični prehrani in zaužijejo manj alkoholnih pijač na mesec kot kadilke in nekdanje kadilke. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da glede na dane kazalce, kot so prehranske navade in športna dejavnost, mladi odrasli pretežno živijo nezdrav življenjski slog, vendar v nekaterih parametrih, kot so kadilske navade in pivske navade, odstopajo od pričakovanega, saj več kot polovica nikoli ni kadila in ima zdrave pivske navade. Predvidevamo, da se nekadilke in nekdanje kadilke bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in zdrave pivske navade kot kadilke. Iz tega razberemo, da je pot do zdravega življenjskega sloga težka, zato jo je potrebno oblikovati že v ranem otroštvu.
Ključne besede: življenjski stil, študentsko življenje, alkohol, gibalna dejavnost, prehrana, kadilske navade, sodoben način življenja.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1745; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,52 MB) |
8. |
9. Življenjski stili prebivalcev SebeborcevTomaž Eržen, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev naselja Sebeborci.
V teoretičnem delu je določen namen naloge, opisane so metode dela. Opredeljeni so osnovni pojmi, ki so uporabljeni v nalogi: gospodinjstvo, delo, oskrba, izobrazba, prosti čas in življenjski stil. Podani so osnovni podatki o naselju in podatki o anketi. Prav tako so predstavljeni kazalci, s pomočjo katerih so v zaključku naloge določeni življenjski stili.
V praktičnem delu je predstavljena analiza anket. Rezultati so prikazani s kartami, grafi, navzkrižnimi tabelami in komentarji. Karte grafično prikazujejo anketirana gospodinjstva in njihovo razporeditev v naselju. Prikazujejo podatke, ki so v gospodinjstvih grafično najbolj razvidni. Grafi prikazujejo razmerja med odgovori po gospodinjstvih. Glede na podatke iz anket so bili določeni rangi, na podlagi katerih je bilo podatke med gospodinjstvi možno primerjati. Navzkrižne tabele so uporabljene za ugotavljanje značilnosti, ki določajo življenjske stile posameznih prebivalcev. V vsakem sklopu tabel so prikazani podatki glede na enega od kazalcev za določanje življenjskih stilov. Predstavljeni rezultati vsebujejo komentar in sprotne ugotovitve.
V sklepnem delu naloge so predstavljeni življenjski stili in ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: življenjski stil, podeželje, anketa, intervju
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2140; Prenosov: 185
Celotno besedilo (3,68 MB) |
10. Življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v PodvinuMaja Brdnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala.
V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Ključne besede: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 2207; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,66 MB) |
