| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Osveščenost ljudi o vplivu debelosti na plodnost
Valentina Rojht, 2020, diplomsko delo

Opis: Debelost je postala nova svetovna zdravstvena težava, ki se po svetu hitro povečuje, kar pa ni povezano samo s povečanim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni, temveč je tudi dokazano, da povečuje tveganje za nastanek reproduktivnih motenj. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali ljudje vedo, kako lahko debelost vpliva na plodnost.
Ključne besede: neplodnost, prehrana, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost, nezdrav življenjski slog
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (503,38 KB)

4.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 576; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (773,23 KB)

5.
Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji
Anja Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 454; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (562,66 KB)

6.
Pametne naprave za zdrav življenjski slog starostnika: analiza primera
Urban Pšajd, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vse bolj zavedamo kako pomembno je naše zdravje in zdrav življenjski slog. V tej tezi smo obravnavali pametne naprave in kako te vplivajo na zdravje in zdrav življenjski slog starostnikov. V teoretičnem delu smo raziskovali pametne naprave in zdrav življenjski slog starostnikov. Proučevali smo definicijo pametnih naprav, njihovo delovanje, pozitivne učinke in potencialna tveganja, ki izhajajo iz uporabe pametnih naprav. Osredotočili smo se na naprave, ki so prisotne na področju zdravstva in zdravega življenjskega sloga. V nadaljevanju so opisane smernice zdravega življenjskega sloga za starejšo populacijo. Pomen zdravega življenjskega sloga je uživati zdravo hrano, opustiti slabe navade, kot so kajenje in uživanje alkohola, telesne aktivnosti in druženje. Proučili smo tudi težave, ki se pojavljajo pri starostnikih, kot so diabetes, visoki krvni tlak, demenca in depresija, če jih naštejemo le nekaj. V praktičnem delu smo na podlagi analize trga pametnih naprav za spremljanje zdravja izbrali pametno napravo za izbranega starostnika, ki nam bo pomagala raziskati učinke uporabe pametne naprave na življenjski slog starostnika. V zadnjem delu je bila narejena še analiza primera uporabe pametne naprave za zdrav življenjski slog. Primerjali smo priporočeno telesno aktivnost starostnika z dejansko telesno aktivnostjo. Ugotovili smo, da je telesna aktivnost opazovane osebe v okviru predpisanih smernic za zdrav življenjski slog. Ugotovili smo tudi, da uporaba pametne naprave pozitivno vpliva na počutje in vsakdanjo telesno aktivnost starostnika. Zato predlagamo vpeljavo pametnih naprav v življenje starostnikov saj pozitivno vplivajo na njihovo zdravje.
Ključne besede: pametne naprave, zdrav življenjski slog, zdravje, starostniki
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (627,84 KB)

7.
Samskost kot nov življenjski slog
Eva Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na proučevanju samskosti kot novega življenjskega sloga v sodobni družbi. Ker samski ljudje v družbi veljajo za deviantne in so deležni diskriminacije, smo s kvalitativno metodo, konkretneje z uporabo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, da bi proučili življenja samskih oseb in njihova subjektivna doživljanja samskosti. Da bi bolje razumeli njihovo (ne)namerno samskost, smo jih povprašali o izkušnjah iz prejšnjih zvez, ki pomembno vplivajo na posameznikove nadaljnje odločitve o vstopanju v partnerska razmerja. Pozitivne izkušnje, ki so jih navedli, so bile: učenje iz izkušenj, pripadnost ter fizična, emocionalna in mentalna bližina najboljšega prijatelja in sobivalca (partnerja), negativne pa: nezaupanje, neprijetne prekinitve partnerskih razmerij, utesnjevanje, monotonost, razočaranje, obžalovanje nekaterih dejanj in izkoriščanje s partnerjeve strani. Njihovi razlogi za samskost so naslednji: ni potencialnega partnerja, svoboda, bolezen, strah pred čustveno bolečino, nezaupanje in pretekla razočaranja. Samskosti v večini ne povezujejo z nesrečnim življenjem, kvečjemu odsotnost partnerja pojmujejo kot nek primanjkljaj v življenju. V večji meri se intervjuvani ne počutijo osamljene, saj imajo veliko dejavnosti in stikov z drugimi, predvsem s prijatelji in družinskimi člani (starši, sorojenci in otroki), na katere se po potrebi lahko tudi obrnejo po pomoč. Med pozitivne posledice samskosti štejejo večjo svobodo, možnost posvečanja drugim stvarem, brezskrbnost, lagodnost v bivališču (ni se potrebno toliko urejati in skrbeti za bonton), manj neprijetnosti/konfliktov/težav in občutek poželjenosti s strani drugih; kot negativne posledice pa navajajo potrebo po drugi osebi, osamljenost ter potrebo po moškem zaradi težkih fizičnih opravil, zaščite pred okolico, večje finanče varnosti in spolnih odnosov. Vsi so imeli in nekateri še imajo željo po partnerski zvezi in otrocih, vendar pa se te želje, sodeč po naši raziskavi, z leti spreminjajo. Polovica intervjuvancev (starejši) ne namerava ponovno vstopiti v partnersko razmerje, druga polovica (mlajši) pa svojo samskost vidijo kot prehodno obdobje. Še vedno je opazen vpliv tradicionalne ideologije, saj družino kot institucijo visoko vrednotijo. Pritiskov in diskriminacije pa ne opazijo oziroma ne doživljajo kot takšne. Večina pripadnikov družbe namreč tradicionalno ideologijo ponotranji, zaradi česar (normativnih) pritiskov ne morejo ozavestiti, tudi če se nanašajo na njih same.
Ključne besede: Samskost, življenjski slog, osamljenost, tradicionalna ideologija, diskriminacija
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine
Katarina Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti. Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993). Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga.
Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 424; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

9.
Promocija zdravja na delovnem mestu
Matija Čakar, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje je eden temeljnih dejavnikov za dobro življenje posameznika v družbi in pri delu. Pomembno je poskrbeti, da se izboljšuje in ohranja zdravje zaposlenih, saj s tem pripomoremo k njihovi večji produktivnosti, motivaciji pri delu in ustvarjalnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu je program in hkrati poslovna politika podjetja, kjer je zdravje in dobro počutje zaposlenih bistvenega pomena in enotna, vzajemna korist tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del smo uporabili kvalitativno metodologijo. Kot pripomoček za raziskavo smo izvedli vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na podjetje X d. o. o., v katerem smo izvedli raziskavo. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da zaposleni v podjetju slabo skrbijo za svoje zdravje tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Na delovnem mestu skoraj ne izvajajo vaj za razgibavanje in za preprečitev preobremenitvenega sindroma. Smernice in dobro izhodišče za nujne ukrepe pri promociji zdravja na delovnem mestu izhajajo iz dejstva, da veliko zaposlenih meni, da je za njihovo zdravje s strani delodajalca premalo poskrbljeno. Diskusija: Naš cilj je boljša ozaveščenost s programom promocije zdravja na delovnem mestu v podjetjih in ustanovah, saj program izboljšuje zdravje zaposlenih. S tem se podaljšuje kakovost življenja, produktivnost, motivacija in uspešnost zaposlenih. Velik vpliv na izvajanje delavnic promocije zdravja na delovnem mestu imajo vodstva v podjetjih, kakor tudi sami zaposleni.
Ključne besede: program, zaposleni, dejavniki zdravja, življenjski slog, delovno okolje, delavnice, medicinska sestra
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 605; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (760,27 KB)

10.
Ozaveščenost neprofesionalnih športnikov glede arterijske hipertenzije
Alen Žido, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Sloveniji lahko posledicam arterijski hipertenziji pripišemo od 2400 do 4500 smrti. Namen raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri je prisotna arterijska hipertenzija med neprofesionalnimi športniki ter ugotoviti njihov življenjski slog. Raziskovalna metodologija: Raziskovalni vzorec je zajemal 92 anketiranih od tega je bilo 71 moških in 21 žensk. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da več kot polovica (71%) anketirancev meni, da imajo športniki rekreativci, ki imajo povišan krvni tlak, večjo možnost akutnega miokardnega infarkta ob telesni dejavnosti, kot tisti, ki težav s krvnim tlakom nimajo. 58 (63%) anketiranih poleg telesne aktivnosti občasno upošteva tudi druge dejavnike zdravega življenjskega sloga. Načela zdravega življenjskega sloga vedno upošteva polovica (29%) anketiranih. Glede obvladovanja postopkov oživljanja se je 42% anketiranih ocenilo z dobro (3) oceno, medtem, ko se je z oceno odlično (5) ocenilo 3% anketiranih. Diskusija in zaključek: Z redno telesno aktivnostjo in zdravim življenjskim slogom pripomoremo k uravnavanju krvnega tlaka, ki ima velik pomen pri srčno-žilnih bolezni prav tako izboljšuje psiho-fizične sposobnosti. Z raziskavo smo ugotovili, da bi bilo smiselno uvesti tečaje iz nudenja prve pomoči in uporabe AED v športnih klubih in društvih, kajti nenadni srčni zastoj je pogost tudi na športnih prizoriščih.
Ključne besede: telesna vadba, krvni tlak, športnik, nenadna srčna smrt, življenjski slog.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (644,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici