| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 let
Timi Čurman, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov. Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo. Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 12; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (936,96 KB)

2.
Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 : diplomsko delo
Tadeja Šmigoc, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Življenjski slog predšolskega otroka v času covida-19 sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej opredeljen covid-19 in ukrepi ter omejitve vezane na koronavirusno bolezen. Nadalje smo opredelili življenjski slog in vplive covida-19 na spremembo življenjskega sloga družin. Natančno smo opisali zdravo in nezdravo prehrano, gibanje ter gibalno nedejavnost, spanje in počitek ter duševno zdravje v družini predšolskega otroka. Izpostavili smo tudi posledice nezdrave prehrane in gibalne nedejavnosti na otroka. V empiričnem delu smo raziskali, kakšen je bil življenjski slog predšolskih otrok v obdobju epidemije. Zanimalo nas je, ali so starši seznanjeni z zdravim in nezdravim življenjskim slogom ter s posledicami le-tega. Raziskali smo, kako je covid-19 vplival na prehrano, gibanje, spanje in duševno zdravje predšolskih otrok. Želeli smo ugotoviti, ali so spremembe, ki jih je povzročil covid-19, na družine delovale izključno samo negativno ali tudi pozitivno. Predvsem nas je zanimalo, ali so se družine kljub omejitvam in številnim preprekam posluževale zdravega življenjskega sloga. Rezultati raziskave so pokazali, da so se ne glede na kraj bivanja in materialno stanje družin družine v obdobju epidemije posluževale zdravega življenjskega sloga. V času covida-19 je način prehranjevanja, spanje, telesna aktivnosti in duševno zdravje predšolskih otrok ostalo nespremenjeno.
Ključne besede: življenjski slog, covid-19, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 13.06.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Primerjava življenjskega sloga osnovnošolskih učiteljev pred in med epidemijo COVID-19
Laura Janžovnik Gregorc, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v življenjskem slogu osnovnošolskih učiteljev pred in med omejitvenimi ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev virusa Covid-19. V raziskavo je bilo vključenih 207 učiteljev, od tega 148 (71,5 %) žensk in 59 (28,5 %) moških, ki so bili iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete. Anketni vprašalnik se je nanašal na telesno aktivnost, prehranske navade, sedenje, stres in uporabo pametnih naprav z zasloni. Dobljene rezultate smo obdelali s programom SPSS 21. Razlika v življenjskem slogu pred in med epidemijo je bila izračunana s pomočjo t-preizkusa. Statistično pomembnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p
Ključne besede: življenjski slog, zdravje, epidemija, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 173; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok : diplomsko delo
Brigita Skledar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Aktivni življenjski slog in prehranske navade otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je ugotovitev prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. Cilj diplomskega dela je primerjava prehranjevalnih navad in aktivnega življenjskega sloga otrok v 1. razredu mestne in podeželske osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili prehrano otrok in s tem povezane prehranske navade, motorične sposobnosti otrok, aktiven življenjski slog, pomen telesne aktivnosti v dobi mladostništva, športno aktivnost, ki oblikuje mladega človeka ter ga dela boljšega, slabosti telesne neaktivnosti za otroka in mladostnika, stopnje motoričnega razvoja, vlogo prehrane v motoričnem razvoju otroka. Na koncu teoretičnega dela smo povzeli dosedanje raziskave ter ugotovitve. V empiričnem delu smo predstavili interpretacijo ter rezultate anonimnega anketnega vprašalnika. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Pri tem smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije staršev otrok mestne in podeželske šole v starosti 6 in 7 let. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s Hi-kvadrat testom. Ugotovili smo, da imajo otroci 1. razreda tako mestne kot podeželske osnovne šole enako aktiven življenjski slog, se pa razlikujejo prehranske navade otrok 1. razreda omenjenih šol. Ugotovili smo namreč, da imajo otroci podeželske šole boljše prehranske navade kot pa otroci, ki prihajajo iz mestne osnovne šole.
Ključne besede: Prehranske navade, življenjski slog, telesna aktivnost, prehrana otrok, zdravje
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 385; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (822,85 KB)

5.
Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko delo
Lara Korez, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Intervencije s področja življenjskega sloga za preprečevanje in obvladovanje arterijske hipertenzije
Leonida Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali intervencije za preprečevanje in upravljanje arterijske hipertenzije s področja življenjskega sloga. Ravni krvnega tlaka so kljub znanim intervencijam še vedno slabo nadzorovane. Namen našega diplomskega dela je bil raziskati intervencije, ki lahko pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Metode: Opravljen je bil pregled in analiza literature, z uporabo deskriptivne metode, metode analize ter sinteze identificiranih virov. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Cochrane Library in Google Schoolar v angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje arterijske hipertenzije učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, zmerno uživanje alkohola in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Za obvladovanje pa so učinkovite intervencije zmanjšanje vnosa soli, zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, izguba odvečne telesne teže, prenehanje kajenja, izogibanje stresu in celovit pristop za spremembo življenjskega sloga. Razprava in sklep: Število obolelih se kljub znanim načinom preprečevanja in obvladovanja bolezni ne zmanjšuje, zato je pomembno ljudi poučiti o sami bolezni, dejavnikih tveganja in promovirati zdrav način življenja.
Ključne besede: krvni tlak, dejavniki tveganja, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 313; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (971,39 KB)

7.
Kvaliteta življenja in življenjski slog študentov medicine
Matej Žnidarič, Iza Zavodnik, Lucijan Lučič Šrajer, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: življenjski slog, študenti medicine, kvaliteta življenja, študij medicine
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

9.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 469; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 473; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici