| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE ŠOLSKIH OTROK
Darja Lukman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je poudarjena preventivna dejavnost z namenom, da opozorimo na potrebno vzgojo otrok, da bi lahko že zgodaj osvojili znanja o zdravem načinu življenja in tako živeli tudi v odrasli dobi. Osrednja tema so smernice zdravega prehranjevanja in vloga medicinske sestre pri promociji zdrave prehrane. Zaradi prezaposlenosti staršev so otroci mnogokrat prepuščeni samemu sebi in čas zapolnijo z gledanjem televizije in sedenjem pred računalnikom. Premalo se gibljejo na svežem zraku in uživajo nezdravo hrano, vse to pa vodi v slabe življenjske navade. Predstavili smo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine nekoč in danes, opisali determinante zdravja in motnje hranjenja. Veliko časa otroci preživijo v šoli, zato smo opisali Evropski projekt Zdravih šol. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Frankolovo v januarju 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo šolarji na Osnovni šoli Frankolovo in kakšno je njihovo znanje in odnos do zdrave prehrane. Ugotovili smo, da imajo slabe prehranjevalne navade, premalo uživajo sadje in zelenjavo, preveč uživajo slaščic in pijejo sladkane pijače.
Ključne besede: zdrava prehrana, promocija, zdravstvena vzgoja, šolski otroci, mladostniki, zdrav življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3979; Prenosov: 992
.pdf Celotno besedilo (294,93 KB)

3.
JABOLKO V ŠOLI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Natalija Ožek, 2009, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj je pomembno vodilo k boljšemu življenju za vse in na vseh področjih življenja. V diplomskem delu je pokazana povezava med trajnostnim razvojem in uživanjem jabolk v šoli. Osnova naše raziskave je bil projekt Jabolko v šoli, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na petih šolah iz okolice Celja smo izvajali polstrukturirani intervju o prehranjevalnih navadah učencev prvega triletja. Hkrati nas je zanimalo kaj učitelji naredijo za to, da bi učenci pojedli več jabolk. Ugotovili smo, da je kar nekaj šol s ponudbo jabolk na ožjem področju celjske okolice. Rezultati so pokazali, da učenci v šoli jedo jabolka v katerikoli obliki, najpogosteje celo. Na šolah, ki ponujajo jabolka, kar 70 % učencev poseže po jabolku, medtem ko to stori na šoli brez ponudbe jabolk le 25 % učencev. Spodbujanje uživanja jabolk poveča pogostost uživanja tega nadvse koristnega sadeža.
Ključne besede: trajnostni razvoj, zdrav življenjski slog, prehrana, sadje, jabolka, prvo triletje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2031; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (601,62 KB)

4.
Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka
Dagmar Gojčičova, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega življenjskega sloga na razvoj srčno žilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno združenje Rdečega križa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleženci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleženci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeležujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleženci prevladujejo osebe ženskega spola.
Ključne besede: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3542; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
ODNOS ZAPOSLENIH V VRTCU DO ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
Anja Cesarec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo odnos zaposlenih v vrtcu do zdravega načina življenja. Predstavili smo zdravje, dejavnike, ki vplivajo na stopnjo zdravja in dejavnike, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje tobaka, način prehranjevanja, telesno aktivnost, uživanje nedovoljenih drog in alkohola ter stres. Posebno poglavje pa je namenjeno skrbi za zdrav način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina, enota Izvir. V raziskavo, ki smo jo izvedli v mesecu decembru 2008, je bilo vključenih 23 zaposlenih v vrtcu. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se zaposleni v vrtcu pravilno prehranjujejo, dovolj ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi in kakšen odnos imajo do razvad. Ugotoviti smo želeli tudi, kako pogosto se znajdejo v stresni situaciji in ali starost zaposlenih v vrtcu vpliva na zdrav način življenja. Ugotovitve so pokazale, da se zaposleni v vrtcu večinoma pravilno prehranjujejo, da se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi v prostem času, da večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola prekomerno ter da se večina občasno znajde v stresni situaciji. Ugotovitve so pokazale tudi, da starejši od 36 let živijo bolj zdravo.
Ključne besede: Zaposleni v vrtcu, zdravje, življenjski slog, skrb za zdrav način življenja.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2364; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Odnos študentov do zdravega življenjskega sloga
Marija Radjenović, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Odnos študentov do zdravega življenjskega sloga so prestavljene teoretične osnove zdravega življenjskega sloga, življenjski slog mladostnika ter dejavniki tveganja, ki mu pretijo. Predstavljen je tudi pomen zdravstvene vzgoje ter promocije zdravja. V empiričnem delu so predstavljene ugotovitve raziskave, ki smo jo izvedli med 100 študenti Fakultete za zdravstvene vede in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Za raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 25 vprašanj, od tega 21 vprašanj zaprtega tipa ter 4 vprašanja odrtega tipa. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo študentje do zdravega življenjskega sloga, ter tudi primerjavo med posameznima fakultetama: ali študentje posamezne fakultete živijo bolj zdravo od druge. Prišli smo do ugotovitev, da študentje nimajo zdravega življenjskega sloga, in da med posameznima fakultetama ni bistvenih razlik, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so študentje Fakultete za zdravstvene vede bolje naklonjeni zdravemu življenjskemu slogu kot študentje Filozofske fakultete.
Ključne besede: študenti, zdravje, odnos do zdravja, življenjski slog
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2870; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (636,12 KB)

7.
Zdravstvena vzgoja kroničnega pacienta v splošni ambulanti
Silva Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi obolenji v splošni ambulanti. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene najpogostejše kronične nenalezljive bolezni ter dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj in poslabšanje teh bolezni. Poleg tega je izpostavljena splošna ambulanta in naloge medicinske sestre v splošni ambulanti. Poseben poudarek pa je namenjen zdravstvenovzgojnim aktivnostim kroničnega pacienta za zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali splošna ambulanto v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ugotavljali smo tudi, ali so pacienti spremenili svoj življenjski slog v prid zdravju. Ugotovili smo, da so kronični pacienti s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni dovolj dobro seznanjeni, vendar je še vedno veliko pacientov, ki v prid zdravju ni spremenilo svojega življenjskega sloga
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, splošna ambulanta, medicinska sestra, kronični pacient, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3192; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (496,22 KB)

8.
ZDRAVLJEN ALKOHOLIK IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
FANIKA CEROVSKI, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravljenega alkoholika v odnosu do zdravega načina življenja. Opisani so dejavniki, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, načini zdravljenja in posledice alkoholizma ter pomen rehabilitacije in socialnega urejanja zdravljenega alkoholika. V posebnem poglavju smo opisali vlogo medicinske sestre pri vzgoji in usmerjanju v zdravo življenje zdravljenega alkoholika ter delovanje Kluba zdravljenih alkoholikov Šentjur. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Klubu zdravljenih alkoholikov (Skupina za zdrav način življenja Šentjur) v mesecu septembru, 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti, kakšen odnos imajo zdravljeni alkoholiki do zdravega življenjskega sloga, ali imajo zdravljeni alkoholiki v času rehabilitacije dovolj podpore iz okolja in kaj posamezniku pomeni Skupina za zdrav način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravljeni alkoholiki delno zadovoljujejo odnos do zdravega načina življenja. Anketirani imajo v času rehabilitacije s strani družine zadosti podpore. Okolje v katerem živijo in Skupina za zdrav način življenja Šentjur, zdravljenemu alkoholiku ne nudi popolne podpore. Zdravljeni alkoholiki redno obiskujejo Skupino za zdrav način življenja Šentjur in posamezniku skupina predstavlja različen pomen.
Ključne besede: zdravljen alkoholik, klub zdravljenih alkoholikov, zdrav življenjski slog, rehabilitacija.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2728; Prenosov: 357 
(5 glasov)
.pdf Celotno besedilo (923,71 KB)

9.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 3355; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (966,49 KB)

10.
Življenjski slog bolnikov s kronično ledvično boleznijo
Natalija Špindler, 2010, diplomsko delo

Opis: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Ključne besede: sečila, bolezni sečil, kronična ledvična bolezen, zdravstvena nega, življenjski slog
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2588; Prenosov: 785
.pdf Celotno besedilo (579,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici