1. Povezava med zdravim življenjskim slogom in otrokovo zbranostjo pri pouku : magistrsko deloNastja Polajžer, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno/športno aktivnost : diplomsko deloVeronika Mnouček, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno oziroma športno aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri starši vplivajo na gibalno/športno aktivnost svojih otrok in na kakšen način se ta vpliv izraža. Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, pri čemer je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 52 staršev otrok prvega razreda Osnovne šole Polzela in Podružnične šole Andraž nad Polzelo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V empiričnem delu so bile preverjene povezave med stopnjo izobrazbe, naravo dela in gibalno/športno aktivnostjo staršev ter vključevanjem otrok v gibalne/športne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da starši z višjo stopnjo izobrazbe svojih otrok ne vključujejo pogosteje v organizirano gibalno/športno vadbo izven šole kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe; da je večina staršev občasno (2–3-krat tedensko) gibalno/športno aktivna; da redna gibalna/športna aktivnost staršev pozitivno vpliva na gibalno/športno aktivnost njihovih otrok; da so otroci staršev, ki se redno ukvarjajo z gibalno/športno aktivnostjo, pogosteje vključeni v športne aktivnosti; da otroci staršev, ki opravljajo administrativno ali umsko delo, niso pogosteje redno telesno dejavni kot otroci staršev s fizičnim delom; da je najmočnejši razlog za vključevanje otrok v gibalne/športne aktivnosti izven šole želja njih samih.
Ključne besede: starši, otroci, gibanje, gibalna/športna aktivnost, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri obvladovanju vedenjskih težav učenk in učencev v osnovni šoliJoca Zurc, Giuliana Jelovčan, Vesna Štemberger Vučko, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi ponuja otroku možnosti za sodelovanje z drugimi, samopotrjevanje in izražanje ter pomeni enega izmed ključnih dejavnikov socializacije ter preprečevanja odklonskega vedenja. V raziskavi nas je zato zanimalo, katere značilnosti gibalne/športne aktivnosti so najmočneje povezane z obvladovanjem vedenjskih težav. Ugotovitve na reprezentativnem vzorcu 1782 slovenskih osnovnošolcev kažejo, da je gibalna/športna aktivnost najmočneje povezana z obvladovanjem vedenjskih težav ponotranjenja. Pri tem imajo ključno vlogo pogostnost in intenzivnost aktivnosti, vključitev v interesne športne dejavnosti, ukvarjanje s plesom ter omejitev sedečega načina prevoza v šolo.
Ključne besede: osnovna šola, disciplina, hiperaktivnost, šport, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (456,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Učinek rdečega kvasnega riža pri uravnavanju hiperholesterolemijKatarina Bevc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hiperholesterolemija predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so glavni vzrok smrti po vsem svetu. Zdravljenje običajno temelji na farmakoloških pristopih, kot so statini, vendar ti pogosto povzročajo neželene učinke. Rdeč kvasni riž (RYR), uveljavljen kot naravni prehranski dodatek, vsebuje monakolin K, ki je strukturno enak lovastatinu. Namen raziskave je bil raziskati možnost obvladovanja hiperholesterolemij z uživanjem rdečega kvasnega riža, ki je predstavljen kot alternativa vsem dobro poznanim statinom.
Metode: Zaključno delo je napisano na podlagi deskriptivne metode dela. Relevantno strokovno literaturo smo pridobili, analizirali oziroma pregledali iz naslednjih mednarodnih priznanih podatkovnih baz: PubMed, Sage, ScienceDirct, CINAHL Ultimate. Izvedli smo pregled literature, ki smo jo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V raziskavo smo vključili sedem randomiziranih kliničnih raziskav, ki so pokazale, da RYR pomembno znižuje holesterol LDL, skupni holesterol in trigliceride z minimalnimi neželenimi učinki. Učinkovitost se poveča v kombinaciji z drugimi spojinami, kot sta berberin in polifenoli.
Zaključek: Rdeč kvasni riž predstavlja obetavno naravno alternativo za obvladovanje hiperholesterolemij. Njegova širša uporaba zahteva nadaljnje raziskave in večjo ozaveščenost javnosti o njegovih prednostih.
Ključne besede: rdeč kvasni riž, statini, hiperholesterolemija, lipidi, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (978,63 KB) |
5. Vpliv življenjskega sloga na motive smučarskih turistov v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaJan Mladkovič, 2024, diplomsko delo Opis: Življenjski slogi imajo vpliv na motive smučarskih turistov v Sloveniji. Izbrana tema zaključnega dela v preteklosti še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali imajo življenjski slogi vpliv na motive smučarskih turistov v Sloveniji. V teoretičnem delu smo predstavili pregled obstoječe literature na temo športnega turizma, športnega turizma v Sloveniji, smučarskega turizma, zimskega turizma, življenjskega sloga, motivacije in motivov. V empiričnem delu smo po zaključenem zbiranju podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika najprej opravili opis vzorca. Sledila je faktorska analiza preverjanja življenjskih slogov in motivov anketirancev s pomočjo programa SPSS. Po končani faktorski analizi smo preverili tudi vse štiri hipoteze in zapisali ugotovitve našega zaključnega dela. Ugotovili smo, da po eni strani obstaja povezava med življenjskimi slogi in motivi smučarskih turistov v Sloveniji, po drugi strani pa ne obstaja razlika pri motivih za obisk smučarskih destinacij glede na višino osebnega dohodka in status posameznika. Z zapisom ugotovitev in zaključka smo tudi izpolnili vse zadane cilje diplomskega dela.
Ključne besede: športni turizem v Sloveniji, zimski turizem, smučarski turizem, življenjski slog, motivacija
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,14 MB) |
6. Vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbteniciEva Vukan, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Degenerativne spremembe hrbtenice so procesi, ki so posledica številnih dejavnikov, kot so vsakodnevne obremenitve, poškodbe, prehrana, telesna aktivnost in razvade. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen je vpliv življenjskega sloga na potek operativnega zdravljenja degenerativnih sprememb na hrbtenici.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo, ki se je navezovala na naše raziskovalno vprašanje. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in MEDLINE. Potek in prikaz iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 727 člankov. V končno analizo smo jih vključili 9. Ugotovili smo, da sta kajenje in prekomerna telesna teža najpogosteje omenjena dejavnika, ki vplivata na izid in zaplete po operaciji hrbtenice. Vpliv imajo tudi nizka telesna teža in alkohol, vendar je zaradi pomanjkljive literature težje sklepati o njunem vplivu.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da življenjski slog posameznika močno vpliva na potek operativnega zdravljenja degenerativnih bolezni hrbtenice. Med sistemskimi dejavniki imata največji vpliv kajenje in prekomerna telesna teža. Življenjski slog je pomemben element posameznikovega zdravja, saj se z njim pogojuje nastanek in izid bolezni.
Ključne besede: življenjski slog, degenerativne spremembe na hrbtenici, operativno zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,44 MB) |
8. |
9. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,54 MB) |
10. Vloga življenjskega sloga pri nakupu oblačilJan Stramec, 2024, magistrsko delo Opis: Na podlagi teorije življenjskega sloga smo obravnavali vpliv življenjskega sloga na odjemalce in na njihove nakupe. Obravnavali smo impulzivne nakupe odjemalcev ter hedonistično in utilitarno motivacijo za nakupovanje. Impulzivni nakupi so nenačrtovani nakupi, ki jih odjemalec opravi brez prehodnega razmišljanja. Nanje poleg življenjskega sloga vpliva tudi motivacija za nakupovanje.
V magistrski nalogi smo merili vpliv življenjskega sloga na odjemalčev nakup oblačil. Nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili pojme, kot so življenjski slog, impulzivno nakupovanje, hedonistična motivacija za nakupovanje in utilitarna motivacija za nakupovanje.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo, v kateri smo statistično zbirali in obdelovali podatke. Osredotočili smo se na vlogo življenjskega sloga odjemalcev pri nakupu oblačil. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike med impulzivnimi, hedonističnimi in utilitarnimi nakupi glede na življenjski slog odjemalca. Za merjenje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih podatkov, zastavljenih hipotez in analize anketnega vprašalnika smo prišli do naslednjih spoznanj: Pri impulzivnih nakupih smo glede na življenjski slog odjemalca odkrili, da obstajajo razlike samo pri stremečih odjemalcih. Pri hedonističnih nakupih glede na življenjski slog odjemalca razlik nismo zaznali. Pri utilitarnih nakupih smo zaznali razlike pri izkušenih odjemalcih.
Ugotovili smo le majhne razlike v zvezi z impulzivnim in utilitarnim nakupovanjem. Na podlagi tega smo lahko hipotezi, ki se navezujeta na impulzivno nakupovanje in utilitarno motivacijo za nakupovanje, delno potrdili. Hipotezo, ki se navezuje na hedonistično motivacijo za nakupovanje, pa smo zavrnili, saj nismo zaznali razlik glede na življenjski slog odjemalca.
Ključne besede: Življenjski slog, oblačila, impulzivno nakupovanje, hedonistična motivacija za nakupovanje, utilitarna motivacija za nakupovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,06 MB) |
