SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo
Blaženka Rota, 2009, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete ter vodilni vzrok obolevanja in smrtnosti pri hemodializnih bolnikih. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo. Namen diplomskega dela je poudariti pomen sodelovanja medicinske sestre in bolnikov pri izvajanju nefarmakoloških ukrepov za znižanje povišanega krvnega tlaka. Želeli smo ugotoviti, koliko znanja imajo dializni bolniki o povišanem krvnem tlaku ter ali poznajo načine preprečevanja oziroma zdravljenja povišanega tlaka. Raziskava je potekala na Oddelku za dializo v Splošni bolnici Trbovlje, kjer smo uporabili metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bolniki zelo dobro prepoznavajo povišan krvni tlak, tudi znanja in informacij imajo dovolj, manjka jim le motivacija in spodbuda. Vloga medicinske sestre pri vodenju bolnikov s hipertenzijo je, po mnenju bolnikov na dializi, zaželena in nujno potrebna Njena vloga zajema vsa ključna področja potrebnih veščin, ki naj bi jih dobra medicinska sestra imela. Medicinske sestre imajo potrebna znanja, sposobnost dobre komunikacije z bolnikom, organizacijo dela na oddelku in sodelovanje s celotnim zdravstvenim timom. Izvajanje sprememb pri življenjskih navadah je za hipertenzivne bolnike na dializi zelo koristno, bolnikovo sodelovanje pa nujno.
Ključne besede: hemodializa, hipertenzija, medicinska sestra, življenjske navade, nefarmakološki ukrepi, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2849; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (592,47 KB)

2.
Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine
Katarina Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti. Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993). Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga.
Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici