| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta
Boštjan Pelcar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta je multidisciplinaren kontinuiran proces, ki zajame pacienta holistično. V klinični praksi zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota je potrebno sprejeti dejstvo, da je paliativna zdravstvena nega pomembno strokovno področje, ki ga je potrebno strokovno in organizacijsko razvijati, strokovne probleme raziskati ter na osnovi ugotovitev v klinično prakso uvesti procesno metodo dela z uporabo standardov, kliničnih poti in najpogosteje ugotovljenih negovalnih diagnoz v paliativni zdravstveni negi. Tako je bil problem raziskovanja v diplomskem delu v obliki študije primera proučiti paliativno zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Murska Sobota in v skladu s teoretičnimi izhodišči in ugotovljenimi dejstvi pripraviti predlog strokovnih in organizacijskih sprememb. V samem poteku študije smo ugotovili, da zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta poteka po procesu zdravstvene nege z uporabo negovalnih diagnoz, ki pa niso zmeraj enotne po M. Gordon. Prav tako poteka usklajena pisna in ustna komunikacija v celotnem sodelujočem timu, sam proces zdravstvene nege pa je usmerjen v pacienta, ki je v fokusu holistične obravnave.
Ključne besede: Negovalne diagnoze, proces zdravstvene nege, paliativno zdravljenje, življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3929; Prenosov: 851
.pdf Celotno besedilo (817,70 KB)

2.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 7730; Prenosov: 1335
.pdf Celotno besedilo (871,97 KB)

3.
Pojav etičnih problemov in dilem, v zdravstveni negi na psihiatričnem področju
Ivan Hošnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno.
Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 6779; Prenosov: 1558
.pdf Celotno besedilo (569,14 KB)

4.
Zdravstvena nega s poškodbo prsnega koša
Sandi Zorjan, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo dihal, najpogostejše poškodbe prsnega in njihovo zdravljenje. Opisana je tudi prva pomoč in nujna medicinska pomoč pri poškodbah prsnega koša. Drugi del diplomske naloge predstavlja zdravstveno nego bolnika s poškodbo prsnega koša. Razložene so teoretične osnove zdravstvene nege in pojasnjena je procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemih pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, po opredelitvi Virginije Henderson. Prikazan je proces zdravstvene nege in opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika s poškodbo prsnega koša pred in po operaciji.
Ključne besede: prsni koš, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 3438; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (741,73 KB)

5.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1434; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

6.
Obravnava otroka z mišično distrofijo
Katja Černivec, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Živčno-mišične bolezni so bolezni za katere je značilno propadanje mišic. Otroci, ki zbolijo za napredovano živčno-mišično boleznijo potrebujejo pomoč staršev pri zadovoljevanju potreb v osnovnih življenjskih aktivnostih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo, saj otroka in starše zdravstveno vzgaja in jim nudi podporo pri zdravljenju. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Z analizo domače in tuje literature smo opredelili teoretična izhodišča. Podatke za izdelavo diplomskega dela smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz: COBISS, DKUM, tuje baze podatkov (tudi s polnimi besedili), CINAHL, LISA. Sklep: Rezultati raziskave potrjujejo domnevo, da zdravstvena nega otroka z mišično distrofijo zahteva multidisciplinarno obravnavo otroka ter pozornost zdravstvenih delavcev in staršev. Je bolezen za katero še ni zdravila. Tehnični pripomočki lahko nudijo otroku in staršem pomoč pri vsakdanjem življenju.
Ključne besede: otrok, distrofija, medicinska sestra, osnovne življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1039; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (512,48 KB)

7.
8.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z ZUNAJTELESNO MEMBRANSKO OKSIGENACIJO
Maja Šmid, 2015, diplomsko delo

Opis: Zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) je le ena od oblik začasne podpore cirkulaciji in ventilaciji. S tehnologijo zunajtelesnega obvoda in ustvarjenjem kontinuiranega, nepulzatilnega minutnega volumna zagotavljamo cirkulatorno podporo desnemu in levemu prekatu ter z zunajtelesno oksigenacijo tudi respiratorno podporo.
Ključne besede: zunajtelesna podpora krvnemuobtoku, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, zdravstvena nega, temeljne življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1018; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

9.
Vpliv astme na življenjske aktivnosti pacientke z astmo
Sanja Grilč, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Astma je pogosta bolezen, ki je razširjena med ljudmi različnih starostnih skupin. Je spremenljiva bolezen, ki lahko ogroža življenje. Zaradi astme morajo pacienti spremeniti svoj način življenja, saj vpliva na fizično ter psihično počutje. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti astmo kot bolezen, ki se v današnjem času vedno pogosteje pojavlja. S pomočjo študije primera želimo ugotoviti negovalne diagnoze pacientke z astmo, ter ugotoviti kako bolezen vpliva na njene življenjske aktivnosti. Namen je tudi ugotoviti kakšno znanje ima pacientka o svoji bolezni, ter kako se z njo spopada. Raziskovalna metodologija. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili iz domače in tuje strokovne literature ter elektronskih virov. Izvedli smo študijo primera pacientke z astmo, v kateri smo ugotavljali vpliv astme na življenjske aktivnosti in kvaliteto življenja. S pomočjo vprašalnika in njene medicinske dokumentacije smo si pridobili vse potrebne podatke. Rezultati. S pomočjo študije primera pacientke z astmo smo ugotovili, da ima astma velik vpliv na življenjske aktivnosti pacientke, saj je potrebno veliko stvari spremeniti, da se doseže želena kvaliteta življenja. Astma ima največji vpliv na dihanje ter rekreacijo pacientke, prav tako pa se mora pacientka izogibati škodljivim vplivom okolja. Pacientka je zadovoljivo poučena o zdravljenju astme. Pozna veliko informacij o astmi in je zelo odprta za nasvete. Družina ima veliko vlogo pri premagovanju pacientkine bolezni, saj jo spodbuja in spremlja na poti zdravega življenjskega sloga. Sklep. Astma ima velik vpliv na kvaliteto pacientkinega življenja. Pacienti z astmo morajo biti poučeni o škodljivih zunanjih vplivih na bolezen, da se jim sami skušajo izogibati ter o zdravljenju. Veliko vlogo imata zdravnik in medicinska sestra, ki morata pacientom svetovati glede zdravljenja bolezni, ter pomagati doseči čim boljšo kvaliteto življenja. Pacienti z astmo potrebujejo podporo družine, saj se tako lažje spopadajo z boleznijo.
Ključne besede: astma, dihanje, zdravljenje, življenjske aktivnosti, medicinska sestra.
Objavljeno: 04.07.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (690,92 KB)

10.
STARANJE IN DEMENCA
Dejan Zgonjanin, 2016, diplomsko delo

Opis: S pojmom staranje ali s tujko senescenca razumemo naraven fiziološki ustroj človeka, za katerega je značilno upadanje bioloških funkcij organizma. Staranje se začne z začetkom individualnega življenja s spočetjem. Potek staranja določata dva procesa in sicer: evolucijski, v katerem človek in vsa ostala živa bitja rastejo, se razvijajo in krepijo ter involucijski, ko živi organizem v celoti kvantitativno in kvalitativno peša in propade. Staranje je več stopenjski proces z mnogimi spremembami, ki so lahko biološke ali fizične, psihične in socialne narave. Spremembe se kažejo predvsem na biološkem področju, v spremembah delovanja organizma, spremembe so prisotne na koži, laseh, nohtih, kosteh, mišicah, prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, sečilih, na možgansko-živčnem sistemu, čutilih, na žlezah z notranjim izločanjem, imunskem sistemu ter na psihičnem in socialnem področju. Demenco opredelimo kot upad spoznavnih zmožnosti na vseh področjih starostnikovega življenja. Predvsem gre tukaj za upad intelektualnih zmožnosti starostnika (motnje spominskih sposobnosti, upad sposobnosti govornega izražanja, nezmožnost uporabe telesnega motoričnega aparata in težave starostnika z zaznavanjem). Demenca je pomemben zdravstveni problem modernih razvitih družb, ker se zaradi podaljševanja življenjske dobe veča posledično tudi odstotek starejših prebivalcev.
Ključne besede: starostnik, starost, demenca, Alzheimerjeva bolezen, osnovne življenjske aktivnosti, medicinska sestra
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici