1. Zunajzakonska skupnost v Sloveniji in Severni Makedoniji : Primerjalna študija pravnih okvirovAleksandar Miloshevikj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske
skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne
se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s
primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja,
ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in
idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah.
Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da
sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve
življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar
njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so
pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni
dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan
moral imeti o zunajzakonski skupnosti.
Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega
prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami.
Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh
dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne
republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim
partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna
Makedonija.
Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno
breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je
podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov,
zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli
vzpostaviti zunajzakonsko skupnost. Ključne besede: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna
Makedonija Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (932,09 KB) |
2. Vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev : diplomsko deloAna Čopar, 2019, diplomsko delo Opis: Zakonca v zakonski zvezi ali partnerja v življenjski skupnosti z delom, v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti, po Družinskem zakoniku, z delom pridobita skupno premoženje. V prvem poglavju bo predstavljeno in na sodno prakso oprto, kdaj se šteje skupnost za življenjsko in kdaj štejemo zakonsko zvezo za dejansko, saj ni dovolj le formalni obstoj. Katere vse okoliščine je potrebno tu upoštevati, bodo torej predstavljene v prvem poglavju.
V nadaljevanju, drugo poglavje bo predstavljeno premoženje kot celota. Kaj vse spada v premoženje in tudi katera je funkcija le-tega.
Na drugo pa se navezuje tretje poglavje, ki bolj specialno opredeli premoženje zakoncev oziroma partnerjev. Predstavljeno je skupno premoženje, kaj vse ga sestavlja zakonsko in kako je sestavine bolj natančno opredelila sodna praksa. Opisana sta tudi pogoja, ki pogojujeta nastanek skupnega premoženja, da je pridobljeno v času trajanja zakonske ali življenjske skupnosti in pa da je pridobljeno z delom. Premoženje, ki ni skupno je posebno premoženje in je opisano, prav tako tudi naslovi na podlagi katerega nastane. Na koncu poglavja sem omenila spremembo, ki se je uvedla z spremembo zakonodaje Družinskega zakonika in sicer možnost zakoncev ali partnerjev, da kadarkoli pred, v trajanju zakonske zveze ali življenjske skupnosti oziroma ali po razvezi s pogodbo sporazumno razdelita skupno premoženje. Prej te možnosti ni bilo, obstajal je le zakonit, kogenten, režim.
V četrtem poglavju, kjer je predstavljen problem te diplomske naloge sem razreševala problematiko prelivanja premoženjskih kategorij. Pojasnjene so vse tri možnosti in sicer vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od partnerjev v posebno premoženje drugega partnerja ter kategorija prelivanja premoženja, zaradi katere nastaja največ kompleksnih vprašanj, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od partnerjev. V zadnji kategoriji je poseben poudarek na vlaganju v nepremičnino, ki je posebno premoženje.
Zadnje, peto poglavje predstavlja rešitev, ki je v povračilnih zahtevkih. To temelji na načelu superficies solo cedit oziroma povezanosti zemljišča in objekta. Predstavljeno je tudi obogatitven pristop, ki se uporablja za merilo višine okoriščenja in posledično povračilnega zahtevka. Ključne besede: skupno premoženje, posebno premoženje, prelivanja premoženjskih kategorij, zakonska zveza, življenjska skupnost, povezanost zemljišča in objekta Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 2326; Prenosov: 582
Celotno besedilo (436,82 KB) |
3. Window on BritainKljučne besede: angleščina, CD-ROM, kompaktne plošče, računalniške diskete, interakcije, filmi, učne metode, učenje, aktivnosti, tuji jeziki, Velika Britanija, kultura, kulturni spomeniki, etnografija, domoznanstvo, življenjska modrost, življenjski standard, lokalna skupnost, informacije, šolstvo, prehrana, domača obrt, šport Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1757; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
4. PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIHSonja Humek, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti.
Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza.
Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata.
Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke.
Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka.
Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov. Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice. Objavljeno v DKUM: 10.02.2011; Ogledov: 2599; Prenosov: 229
Celotno besedilo (581,99 KB) |