2.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KOT DOKAZNI PROBLEMSandra Colarič, 2012, diplomsko delo
Opis: Med kazniva dejanja zoper življenje in telo uvrščamo tista deviantna ravnanja, pri katerih storilec poseže v oškodovančevo telesno integriteto ali pa žrtvi odvzame njeno življenje. Pravno varovani vrednoti pri obravnavani skupini kaznivih dejanj sta torej človekovo življenje in telesna integriteta, ki sta lahko ogroženi z različno intenziteto in na različne načine. Med hujša kazniva dejanja zoper življenje in telo tako prav gotovo spadata uboj in umor, medtem ko med lažje oblike v tej skupini deliktov sodi npr. opustitev pomoči.
Glede na težo posameznega kaznivega dejanja, se po razjasnitvi vseh okoliščin in ugotovitvi dejanskega stanja, ki je na samem začetku pogosto velika neznanka, odredi tudi temu primerna kazen. Metode in sredstva, s pomočjo katerih preiskovalni organi (policija, kriminalistični tehniki, državni tožilci ...) raziščejo dejansko stanje, so tako odvisni od samega načina storitve (modus operandi), torej od vrste kaznivega dejanja, motiva in sledov, ki ostanejo na samem kraju dejanja ali kje drugje (obleka storilca, predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno ...) ter kot takšni pogosto predstavljajo ključ do razjasnitve posameznega primera. Za vsa ta preiskovalna ravnanja so nujno potrebna kriminalistična znanja in druge strokovne kompetence, ki definitivno predstavljajo bistveni element na poti do zagotovitve pravic oškodovancev.
Država si prizadeva ohraniti mir in red ter obvarovati vsakega posameznika pred neupravičenimi ter protipravnimi posegi v njegove pravice, kar lahko med drugim doseže tudi s kvalitetno, dobro urejeno zakonodajo. V slednji so natančne opredelitve kaznivih dejanj, ki so podlaga za pregonljivost in kaznovanje delikventov. Bistvenega pomena pa so tudi določbe, ki urejajo pooblastila različnih organov skozi celotni kazenski postopek. Za zaščito posameznika je torej na eni strani ključna dobro podana fenomenološka opredelitev kaznivih dejanj, na drugi pa delovanje posameznih organov v skladu z zakonodajo in njihova ustrezna metodologija dela, ki se seveda razlikuje glede na vrsto kaznivih dejanj in kot takšna skoraj zagotovo pripelje do cilja kazenskega postopka, torej do razjasnitve dejanskega stanja, zadoščenja pravici ter do kaznovanja storilca.
Ključne besede: kaznivo dejanje, življenje, telesna integriteta, pravna vrednota, storilec, žrtev, fenomenologija, metode, sredstva, dejansko stanje, preiskovanje, motiv, sledi.
Objavljeno v DKUM: 21.03.2012; Ogledov: 3779; Prenosov: 425
Celotno besedilo (930,90 KB)