| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KOT DOKAZNI PROBLEM
Sandra Colarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Med kazniva dejanja zoper življenje in telo uvrščamo tista deviantna ravnanja, pri katerih storilec poseže v oškodovančevo telesno integriteto ali pa žrtvi odvzame njeno življenje. Pravno varovani vrednoti pri obravnavani skupini kaznivih dejanj sta torej človekovo življenje in telesna integriteta, ki sta lahko ogroženi z različno intenziteto in na različne načine. Med hujša kazniva dejanja zoper življenje in telo tako prav gotovo spadata uboj in umor, medtem ko med lažje oblike v tej skupini deliktov sodi npr. opustitev pomoči. Glede na težo posameznega kaznivega dejanja, se po razjasnitvi vseh okoliščin in ugotovitvi dejanskega stanja, ki je na samem začetku pogosto velika neznanka, odredi tudi temu primerna kazen. Metode in sredstva, s pomočjo katerih preiskovalni organi (policija, kriminalistični tehniki, državni tožilci ...) raziščejo dejansko stanje, so tako odvisni od samega načina storitve (modus operandi), torej od vrste kaznivega dejanja, motiva in sledov, ki ostanejo na samem kraju dejanja ali kje drugje (obleka storilca, predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno ...) ter kot takšni pogosto predstavljajo ključ do razjasnitve posameznega primera. Za vsa ta preiskovalna ravnanja so nujno potrebna kriminalistična znanja in druge strokovne kompetence, ki definitivno predstavljajo bistveni element na poti do zagotovitve pravic oškodovancev. Država si prizadeva ohraniti mir in red ter obvarovati vsakega posameznika pred neupravičenimi ter protipravnimi posegi v njegove pravice, kar lahko med drugim doseže tudi s kvalitetno, dobro urejeno zakonodajo. V slednji so natančne opredelitve kaznivih dejanj, ki so podlaga za pregonljivost in kaznovanje delikventov. Bistvenega pomena pa so tudi določbe, ki urejajo pooblastila različnih organov skozi celotni kazenski postopek. Za zaščito posameznika je torej na eni strani ključna dobro podana fenomenološka opredelitev kaznivih dejanj, na drugi pa delovanje posameznih organov v skladu z zakonodajo in njihova ustrezna metodologija dela, ki se seveda razlikuje glede na vrsto kaznivih dejanj in kot takšna skoraj zagotovo pripelje do cilja kazenskega postopka, torej do razjasnitve dejanskega stanja, zadoščenja pravici ter do kaznovanja storilca.
Ključne besede: kaznivo dejanje, življenje, telesna integriteta, pravna vrednota, storilec, žrtev, fenomenologija, metode, sredstva, dejansko stanje, preiskovanje, motiv, sledi.
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 3535; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (930,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici