| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko delo
Vanja Mlinarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 1002; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije : diplomsko delo
Dominik Bistrović, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev in konstruiranje industrijskega mešalnika za potrebe živilske industrije. Mešalnik je konstruiran za potrebe podjetja Linox solution d. o. o. iz Lendave in je primeren za mešanje trdih snovi. Prvi del diplomskega dela obravnava osnove mešanja, pojme segregacija in stopnja mešanja. Predstavljene so osnovne vrste in osnovni principi delovanja določenih mešal. V drugem delu diplomske naloge bil je konstruiran horizontalni industrijski mešalnik z dvema vijačnicama, narejen iz nerjavnega jekla. Opisan je način pridobitve osnovnih dimenzij in je Izdelan je 3D model.  
Ključne besede: : mešanje, mešalo, trde snovi, konstruiranje, živilska industrija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Nabavno poslovanje v podjetju mlinopek d. d.
Marina Balaic, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov: v teoretičnem delu so predstavljeni nabavna funkcija z definicijami različnih avtorjev, bistvene odgovornosti, cilji, strategije nabave in nabavnega procesa, opisani pa so tudi postopek poteka iskanja dobaviteljev v podjetju, sklepanje pogodb, naročilo in prevzem materiala ter evidentiranje. V drugem, praktičnem delu diplomskega projekta sta najprej predstavljeni živilskopredelovalna industrija in uspešnost poslovanja v Sloveniji na splošno. Nato predstavimo podjetje Mlinopek d. d., njegovo vizijo in cilje. V nadaljevanju sta opisana nabavno poslovanje ter potek nabave v enem izmed nabavnih oddelkov podjetja, v pekarni. Na koncu podamo svoje predloge za izboljšanje nabave v organizaciji.
Ključne besede: Nabava, management nabave, nabavni proces, Mlinopek, živilska industrija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
Uporaba strojnega vida v proizvodnih procesih živilske industrije : magistrsko delo
Gregor Valek, 2019, magistrsko delo

Opis: Na podlagi študija literature je v nalogi predstavljena uporaba strojnega vida v živilski industriji. Kot primer uporabe strojnega vida je bil razvit lasten programski sistem za brezkontaktno kontrolo kakovosti krompirja. Sistem je bil učen na manjši testni bazi fotografij. Sistem v proizvodnem procesu sortira krompir glede velikosti, hkrati pa prepoznava nepravilnosti, kot so mehanske poškodbe, gniloba in podobno. Z razvitim sistemom je mogoče na tri načine kontrolirati kakovost krompirja: preko naložene fotografije, preko naloženega videa ali preko kamere. Za vse načine kontrole krompirja so predstavljeni rezultati testiranja.
Ključne besede: strojni vid, proizvodni proces, živilska industrija, kontrola kakovosti, sortiranje
Objavljeno v DKUM: 11.02.2019; Ogledov: 1759; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prisotnost zelenega zavajanja v živilski industriji na področju evropske unije
Boštjan Lukman, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se vse pogosteje v življenju srečujemo z okoljsko problematiko, ki postaja vse aktualnejša tema. Podjetja so svoje rezultate že vajena poročati, ob vse večjem zanimanju javnosti in predvsem vlagateljev pa se je pričelo pojavljati družbeno odgovorno poročanje, del katerega je tudi okoljska odgovornost, v okviru katere podjetja sporočajo svojo okoljsko sposobnost oziroma rezultate z vplivi na okolje, družbo in smernice delovanja podjetij. Zeleno zavajanje je lahko del tega in se dogaja takrat, kadar podjetje namerno posreduje napačne informacije s ciljem, da bi se predstavilo kot okolju prijazno, dvignilo svoj ugled ali pospešilo prodajo in pritegnilo nove zaposlene ter vlagatelje, ki so morda okoljsko osveščeni. V raziskavi smo se tako odločili izbrati pet velikih igralcev iz živilske industrije. Živilska industrija je v tej tematiki zanima prav zaradi količine komuniciranja in izdelkov. Velika količina izdelkov nam tako predstavlja potencial velikega oglaševanja, kar pa spada pod kategorijo komuniciranja. Komuniciranje je pomembno, saj z njim podjetja sporočajo svoje sposobnosti in trenutno stanje na nivoju družbeno odgovornega poročanja. V nalogi smo tako izbrali podjetja, kot so Nestle, Danone, Ferrero, Unilever in Heineken. Želja naloge je bila ugotoviti, ali je zeleno zavajanje prisotno v panogi. Podjetja smo skupno primerjali po več elementih in v raziskavo vključili še zunanje raziskave, iz katerih smo lahko ustvarili okoljski indeks, indeks skupnega poročanja o družbeni odgovornosti podjetja, ter raziskavo, s pomočjo katere smo primerjali ugled podjetij po CSR. Pestrost rezultatov nas je presenetila, čeprav gre za dokaj primerljiva podjetja. Povezava teorije in empiričnega dela nam jasno prikaže, kaj pomenijo razlike v etiki podjetja, vodstvu in strategijah.
Ključne besede: zeleno zavajanje, družbena odgovornost, živilska industrija, Nestle, Unilever, Heineken, Ferrero, Danone, CRS.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Flows of raw materials and food safety of products of Slovenian manufacturers after EU entry
Romana Tomše, Vesna Čančer, Peter Raspor, 2012, strokovni članek

Opis: In food production, the choice of suppliers and raw materials is very important and plays a key role in providing quality, appropriate healthy food. Selection of new suppliers and the planned verification of existing suppliers is also the key point in the HACCP system (Hazard Analysis Critical Control Point, which means the risk analysis and critical control points). The aim of our survey was to analyse the level of food safety in Slovenia before and after Slovenia joined the EU. The aim of our survey was to determine whether joining the EU had an impact on choice of food suppliers and control of the raw materials used in production of foods. The common thread of research was a comparison of answers, for periods before and after Slovenia joined the EU, gained from the survey of the Slovenian food producers. The study has shown that after joining the EU there were some replacements of suppliers, as well as changes in control of suppliers, but the changes were smaller than expected. The analysis of the responses from the survey shows that the Slovenian manufacturers mostly trust domestic suppliers of raw materials. After Sloveniaʼs accession to the EU, the use of raw materials from other EU countries, as well as the control over suppliers, has increased. After Sloveniaʼs accession to the EU, the percentage of those Slovenian producers who control Slovenian supplier under looser criteria, has slightly increased, while the percentage of those Slovenian producers who control EU supplier under looser criteria has significantly increased. The survey results show partial distrust of free movement of goods. Producers on average partly agree that they equally trust the manufacturers in all EU member states.
Ključne besede: živila, živilska industrija, Slovenija, EU, kontrola kvalitete, nadzor nad živili, analiza, primerjave
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1017; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Racionalizacija oskrbovalne verige prehrambenih proizvodov v Kolinski : magistrsko delo
Barbara Milač, 2002, magistrsko delo

Opis: Racionalizacija oskrbovalne verige prehrambenih proizvodov v Kolinski
Ključne besede: Slovenija, živilska industrija, industrijsko podjetje, Kolinska, preskrbovalne verige, logistika, case study, racionalizacija, modeli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1696; Prenosov: 139
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici