Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Zgodnja uvedba alergenih živil pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj alergij na hrano. Namen diplomskega dela je bil preučiti zgodnjo uvedbo visoko alergenih živil pri otrocih. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom. Rezultati: Od 121 dobljenih člankov je vključeno osem člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da zgodnja uvedba enega ali več živil, ki vsebuje alergen (med 4. in 6. mesecem do 12. meseca starosti), zmanjša tveganje za alergijo. Več raziskav potrjuje, da redno uživanje alergenih živil v zgodnjem obdobju vodi v dolgoročno toleranco na alergene. Razprava in zaključek: Zgodnje uvajanje visoko alergenih živil pri otrocih med 4. in 12. mesecem starosti se je izkazalo kot učinkovita strategija za zmanjšanje tveganja za razvoj alergij na hrano. Raziskave so pokazale, da zgodnja izpostavljenost alergenim živilom, kot so kravje mleko, jajca in arašidi, zmanjša verjetnost za razvoj alergij v kasnejšem življenju. Ta pristop predstavlja pomemben premik od prejšnjih smernic, ki so priporočale izogibanje alergenim živilom v zgodnjem otroštvu, vendar bi bilo potrebno še več raziskav na tem področju.
Ključne besede: visoko alergena živila, alergija na hrano, otroci
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1019,69 KB)

Opis: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi. Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok. Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev (informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 % anketirancev). Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Ključne besede: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,36 MB)

Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 968; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,44 MB)

Opis: Varna živila so pomemben faktor varnosti ljudi. Zanemarjanje resnosti te tematike se kaže s prisotnostjo nevarnih živil na trgu in z nastankom zdravstvenih problemov pri ljudeh, kar lahko vodi tudi do smrtnih izidov. Varnost živil je proces, ki se mora zagotoviti na vseh stopnjah rokovanja z njimi. To varnost ogroža veliko faktorjev, od mikrobnega do kemijskega onesnaževanja ali kontaminacije. Dobra zakonodaja in upoštevanje le-te ter učinkovit nadzorni sistem so ključni dejavniki za zagotavljanje varnosti živil. Po analizi ugotovimo, da nadzor v Sloveniji izvaja veliko institucij, ki redno preverjajo skladnost z zakonodajo na področju živil. Dober nadzor opravljajo tudi institucije na ravni Evropske unije, katere del je Slovenija. Po opravljenih različnih analizah sklepamo, da evropska živila izpolnjujejo visoke standarde varnosti živil, saj je v primerjavi z ostalim svetom na tem področju najmanj ugotovljenih bolezni, povzročenih z uživanjem nevarnih živil. Redno in nepristransko se podajajo mnenja o dodatkih v živilih. Določeno je, katere snovi se lahko uporabljajo z živili oziroma dodajajo v njih in v kakšnih količinah. Z rednimi inšpekcijskimi nadzori in preverjanjem živil se zagotavlja varnost ljudi na evropskem območju. Ugotovljene visoke standarde potrdimo tudi po primerjavi določenih snovi, ki vzbujajo skrb med ljudmi in jih ni dovoljeno dodajati živilom v Evropski uniji, a so dovoljene v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, živila, zakonodaja, nadzor, zastrupitve
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1669; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,11 MB)