1. Stopnja poznavanja in razumevanja označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede : diplomsko deloInes Črešnar, 2025, diplomsko delo Opis: Evropska zakonodaja, zlasti Uredba (EU) št. 1169/2011, določa jasna pravila o označevanju živil, vendar med potrošniki še vedno obstajajo razlike v poznavanju in razumevanju teh informacij. Namen predpisov je zagotoviti jasne, razumljive in resnične podatke ter preprečiti zavajanje, a se pri interpretaciji obveznih in prostovoljnih označb, kot so sheme kakovosti ter prehranske in zdravstvene trditve, pogosto pojavljajo nejasnosti. V letu 2025 je bila izvedena anketa med 113 študenti in zaposlenimi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede o poznavanju in razumevanju označb na predpakiranih živilih. Najbolj prepoznana in najpogosteje izbrana shema kakovosti je bila »Izbrana kakovost – Slovenija« (prepoznava 52,2 %, izbira 46,0 %), najbolje razumljen znak pa »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Kar 92,0 % anketirancev je vedelo, da gluten vsebuje prava žita, skoraj vsi (99,1 %) pa so kot obvezni element označevanja prepoznali ime živila in seznam sestavin. Več kot 80,0 % jih je poznalo pomen datuma minimalne trajnosti oziroma roka uporabe. Preverjanje razlik med spoloma je pokazalo, da so ženske pogosteje prepoznale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Izbrana kakovost – Slovenija«, nacionalni zaščitni znak geografske označbe in znak »Višja kakovost«, moški pa nacionalni ekološki znak. Ženske so pri nakupu v večji meri upoštevale znak »Pridelano/proizvedeno brez GSO (gensko spremenjenih organizmov)«. Zaposleni so bolje poznali blagovno znamko kot neobvezni element označevanja, priporočila o dnevnem vnosu energije in hranil ter označbe, povezane z GSO (jajca, mleko, ribe in meso živali, krmljenih z GSO-krmo). Študenti so bili uspešnejši pri razumevanju pomena oznake »porabiti do« in pri drugih označbah, kjer so dosegli višjo stopnjo pravilnih odgovorov.
Ključne besede: označevanje, predpakirana živila, vprašalnik, potrošniki, stopnja seznanjenosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Vpliv uživanja kimčija na zdravjeKlara Žižek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Kimči je fermentirana korejska jed, bogata s koristnimi mikroorganizmi, vitamini in minerali, ki izboljšuje prebavo, krepi imunski sistem ter preprečuje bolezni. Kljub vsebnosti natrija ponuja številne zdravstvene koristi in bi lahko postala del vsakodnevne prehrane. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako fermentirano živilo kimči vpliva na posameznikovo zdravje.
Metode: Za iskanje strokovne literature na temo vpliva uživanja kimčija na zdravje smo uporabili različne podatkovne baze, kot so: PubMed, ScienceDirect, CINAHL in BioMed Central. Vso izbrano literaturo smo prikazali z uporabo diagrama PRISMA.
Rezultati: V zaključnem delu smo od 273 raziskav za temeljitejši pregled literature uporabili šest člankov, ki smo jih vključili v nadaljnjo analizo. Na podlagi vključenih člankov smo ugotovili, da ima živilo kimči več pozitivnih kot negativnih lastnosti ter da uživanje kimčija lahko izboljša zdravje, zmanjša telesno maščobo, holesterol, krvni tlak in podpira črevesno mikrobioto.
Razprava in zaključek: Kimči je hranljivo živilo, bogato z vitamini, minerali in vlakninami, ki podpira prebavo in krepi imunski sistem. Ob rastoči ozaveščenosti o zdravih prehranskih izbirah bi širša vključitev kimčija v vsakodnevno prehrano pripomogla k izboljšanju zdravja ljudi in spodbujanju naravnih, hranljivih živil.
Ključne besede: fermentirana živila, kimči, vpliv, zdravje, sol
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (645,48 KB) |
3. Vnos ultra-procesiranih živil v sodobni prehrani in tveganje za zdravjeNika Zupanič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V zadnjih 50 letih so se vzorci prehranjevalnih navad ljudi in proizvodnja hrane močno spremenili. Prehrana in naše prehranjevalne navade vplivajo na številna tveganja za zdravje, kar pa lahko vodi v različne bolezni. Ultra-procesirana živila so tako imenovane industrijske formulacije, ki so priročne, okusne in visoko kalorične. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo o ultra-procesiranih živilih ter njihovem vplivu na zdravje ljudi.
Metode: Izvedli smo »scoping« pregled znanstvene literature, uporabili pa smo deskriptivno metodo dela. Uporabili smo naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Web of Science. S pomočjo diagrama PRISMA smo predstavili izbor virov, izvedli pa smo tudi tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: Izmed dobljenih 173 člankov smo jih 7 vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da imajo prehrana in prehranjevalne navade posameznikov močan vpliv na zdravje in na kakovost življenja. Povečan vnos ultra-procesiranih živil vodi v povečano tveganje za mnoge bolezni, kot so: sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca itd.
Diskusija in zaključek: Ultra-procesirana živila, ki vedno bolj postajajo del našega vsakdana, imajo mnoge negativne posledice na naše zdravje in splošno kakovost našega življenja. Ključnega pomena je ozaveščanje tako potrošnikov kot zdravstvenih delavcev, kaj točno ultra-procesirana živila so in kakšen je njihov vpliv na zdravje ljudi.
Ključne besede: Sodobna prehrana, ultra-procesirana živila, klasifikacija NOVA, tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. Zgodnja uvedba visoko alergenih živil pri otrocihLaura Feher, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zgodnja uvedba alergenih živil pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj alergij na hrano. Namen diplomskega dela je bil preučiti zgodnjo uvedbo visoko alergenih živil pri otrocih.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Pregled literature smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Izbiro ustreznih člankov smo ponazorili s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 121 dobljenih člankov je vključeno osem člankov. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da zgodnja uvedba enega ali več živil, ki vsebuje alergen (med 4. in 6. mesecem do 12. meseca starosti), zmanjša tveganje za alergijo. Več raziskav potrjuje, da redno uživanje alergenih živil v zgodnjem obdobju vodi v dolgoročno toleranco na alergene.
Razprava in zaključek: Zgodnje uvajanje visoko alergenih živil pri otrocih med 4. in 12. mesecem starosti se je izkazalo kot učinkovita strategija za zmanjšanje tveganja za razvoj alergij na hrano. Raziskave so pokazale, da zgodnja izpostavljenost alergenim živilom, kot so kravje mleko, jajca in arašidi, zmanjša verjetnost za razvoj alergij v kasnejšem življenju. Ta pristop predstavlja pomemben premik od prejšnjih smernic, ki so priporočale izogibanje alergenim živilom v zgodnjem otroštvu, vendar bi bilo potrebno še več raziskav na tem področju.
Ključne besede: visoko alergena živila, alergija na hrano, otroci
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1019,69 KB) |
5. Postbiotiki iz fermentiranih živil in njihove zdravstvene koristiMaja Orešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacijo živil sproži nadzorovana rast mikrobov in encimske pretvorbe sestavin živila, zato omenjeni prehranski izdelki predstavljajo vir potencialnih postbiotikov. Ti so opredeljeni kot neživi mikroorganizmi, njihove sestavine ali presnovki, ki gostitelju prinašajo koristi za zdravje.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled predkliničnih in kliničnih raziskav, do katerih smo dostopali v podatkovnih bazah PubMed, Scopus, Wiley Online Library in Web of Science ter s pomočjo ročnega iskanja v seznamih referenc. Uporabljena je bila opisna metoda dela, izvedena analiza identificiranih raziskav, sinteza in kompilacija glavnih ugotovitev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 26 raziskav. Izsledki raziskav nakazujejo, da postbiotiki iz fermentiranih živil delujejo protimikrobno, imunomodulatorno z vplivom na prirojeno in pridobljeno imunost, ohranjajo ravnovesje črevesne mikrobiote in koristno vplivajo na črevesno pregrado.
Razprava in zaključek: Pregled literature povzema trenutne dokaze o bioloških učinkih postbiotikov iz fermentiranih živil. Ugotovljeno je bilo, da zaščitne učinke izražajo tudi onkraj črevesja, kar poudarja njihov potencial kot pomembno prehransko strategijo za spodbujanje in ohranjanje zdravja. Potrebne so nadaljnje visokokakovostne raziskave za potrditev kliničnih koristi in varnosti uživanja fermentiranih živil s postbiotiki.
Ključne besede: postbiotiki, paraprobiotiki, fermentacija, fermentirana živila, črevesna mikrobiota
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Poznavanje in uporaba fermentiranih živil v prehrani predšolskih otrokErika Kolednik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.
Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši
predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na
vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok.
Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano
otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil
pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev
(informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 %
anketirancev).
Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za
starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih
delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami
drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok
ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Ključne besede: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 77
Celotno besedilo (3,36 MB) |
7. Zrnate stročnice v prehrani2022 Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 150
Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Promocija fermentiranih živil kot del javne prehrane v slovenskih vrtcihJasna Godec, 2021, magistrsko delo Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 968; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,58 MB) |
9. Priprava komunikacijskega načrta o aditivih za živilaAna Starman, 2021, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu je na podlagi pregledane literature o aditivih za živila in obveščanju o tveganjih na področju živil pripravljen komunikacijski načrt. Osnovo za pripravo komunikacijskega načrta je predstavljal pregled načinov ozaveščanja potrošnikov o aditivih. Za obdobje od januarja 2015 do februarja 2021 so opredeljena tri ključna komunikacijska sporočila in aktivnosti ter komunikacijska orodja, katerih namen je splošno ozaveščanje o aditivih. Obravnavane so spletne strani različnih virov (UVHVVR, NIJZ, EFSA, Prehrana.si, ZPS, EUFIC in RTV Slovenija) in njihova aktivnost na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube). Ugotovitve nakazujejo potrebo po posodobitvi vsebine o aditivih na spletnih straneh in povečanju aktivnosti ozaveščanja na družbenih omrežjih o tej temi. V komunikacijskem načrtu so opredeljeni namen in cilji komuniciranja, ciljna skupina, ključna komunikacijska sporočila, predlagane aktivnosti in komunikacijska orodja ter naveden predviden čas, potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Predlagana je izdelava različnih vizualnih orodij ter izvajanje intervjujev s strokovnjaki v informativnih televizijskih in radijskih oddajah. Skozi celotno komunikacijsko kampanjo je priporočeno redno obveščanje o poteku aktivnosti in uporaba družbenih omrežij. S tovrstnimi pristopi je predpostavljeno učinkovito izvedeno ozaveščanje in dosega zastavljenih komunikacijskih ciljev.
Ključne besede: aditivi za živila, potrošniki, obveščanje o tveganju, komunikacijski načrt
Objavljeno v DKUM: 03.06.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 203
Celotno besedilo (968,45 KB) |
10. Poznavanje uporabe nanotehnologije v živilski industriji in migraciji nanodelcev iz embalaže v živila, med študenti Univerze v MariboruMartina Viltužnik, 2020, magistrsko delo Opis: Sprejemanje uporabe nanotehnologije v živilski tehnologiji in pripravljenost nakupa živil, ki vsebujejo nanosestavine, sta odvisna predvsem od posameznih stopenj ozaveščenosti. Znano je, da ljudje pred nepoznanim razvijemo strah in se temu poskušamo izogniti. Pomembno je, da se ljudi čim bolj ozavešča o nanotehnologiji, o njenih pozitivnih in tudi negativnih vplivih. Namen magistrske naloge je bil raziskati stališče študentov do uporabe nanotehnologije v živilskem sektorju in ugotoviti, kako so seznanjeni z njo. Leta 2019 smo izvedli raziskavo na temo poznavanja nanotehnologije in migracij nanodelcev iz embalaže v živila med študenti Univerze v Mariboru. Za potrebe raziskave je bil izdelan vprašalnik, ki vsebuje 10 vprašanj. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 300 študentov iz šestih fakultet Univerze v Mariboru. Ugotovljeno je bilo, da imajo študentje do nanotehnologije kritično mnenje. Zanjo so že slišali in menijo, da jo poznajo, vendar se je v raziskavi izkazalo, da je poznavanje le-te med študenti slabo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri poznavanju migracij nanodelcev iz embalaže v živila. Študentje se zavedajo, da migracije obstajajo, slabo pa so seznanjeni z mehanizmi, ki jih lahko povzročijo. Izkazalo se je, da če bi imeli kot potrošniki možnost izbire, bi izbrali embalažo, ki ne vsebuje oziroma ni izdelana s pomočjo nanotehnologije. Vprašani menijo, da lahko zaupajo virom, ki so povezani z razširjanjem informacij o nanotehnologiji, vendar ne vsem.
Ključne besede: nanotehnologija, živila, ozaveščenost, študenti
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,44 MB) |
