| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah
Sanja Šafarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede: opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 4698; Prenosov: 1164
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

2.
LIK MEDVEDA V PLESNIH DRAMATIZACIJAH OB LITERARNIH DELIH IZ OTROŠKE KNJIŽEVNOSTI
Suzana Mlakar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lik medveda v plesnih dramatizacijah ob literarnih delih iz otroške književnosti obravnava tematiko plesnega gibanja. Namen našega dela je bil obogatiti gibalno-plesne motive živalskega lika medveda, ki se kontinuirano pojavlja v mladinski literaturi. Vloga medveda v izbranih živalskih pravljicah je bila dovolj raznolika za bogatenje gibalno-plesnih motivov, zato smo lahko lik medveda v plesu uprizorili z različnimi gibalno-plesnimi motivi. Ugotovili smo, da je v strokovni literaturi za plesno vzgojo dovolj teoretičnih izhodišč, ki obravnavajo gibalno-plesno motiviko, ta pa nas je usmerjala pri zamislih zapisanih scenarijev plesnih dramatizacij. Zastavljene hipoteze smo potrdili. V diplomskem delu so bile predstavljene gibalno-plesne dejavnosti na področju plesne vzgoje pri predšolskih otrocih. Podrobneje je bila razčlenjena plesna dramatizacija, njeni elementi nastajanja, organizacijska priprava in naloge vzgojitelja ter celoten potek načrtovanja. Izhodišče so bile analize literarnih del iz otroške književnosti, natančneje živalske pravljice in pripovedke, s poudarkom na literarnem liku medveda. Izbrana so bila besedila, kjer je medved glavni literarni lik in je njegova vloga večplastna. Po besedilih živalskih pravljic in pripovedk pa so bili zapisani plesni scenariji, iz katerih je razvidna raznolikost gibalnih motivov glede na vsebinske motive.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesna dramatizacija, živalske pravljice o medvedu, gibalno-plesni motiv
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 2240; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
POZNAVANJE BIOLOŠKIH ZNAČILNOSTI V IZBRANIH PRAVLJICAH SVETLANE MAKAROVIČ
Monika Vovk, 2011, diplomsko delo

Opis: Glede na to, da letno določene živalske vrste izumirajo, je prvi korak k drugačnemu odnosu do narave, naravovarstvena osveščenost. Živali lahko opazujemo, drugič nas na njihovo prisotnost opozori v jutranji rosi lesketajoča se pajčevina ali kakšna druga sled, velikokrat nam ostajajo skrite ali pa se nam predstavijo v knjigah z magično močjo besed. V skupnem diplomskem delu so raziskane in analizirane živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene. V prvi vrsti so pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V diplomskem delu, sem poiskala odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev, so bili izbrani osmošolci in devetošolci petih osnovnih šol po Sloveniji. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vpliva spol ali okolje v katerem se nahaja šola. Prav tako je bilo ugotovljeno, da kljub postopnemu vedno večjemu zanimanju za okolje in osveščanju o živalskih bitjih, je še vedno veliko manjka o poznavanju bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Ključne besede: živalske pravljice, analiza pravljic, Svetlana Makarovič, poznavanje bioloških značilnosti pri osnovnošolcih, poznavanje bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1709; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici