1. Vetrna energija in vpliv na divje živali : diplomsko deloIvan Milovanović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje potencialni vpliv infrastrukture vetrne energije na populacije divjih živali, vključno z izzivi in ukrepi za omilitev. Glede na prehod na obnovljive vire energije postaja energija vetra neizogiben del energetske krajine, vendar ima postavitev vetrnih turbin lahko neželene učinke na lokalne ekosisteme. Ključne predpostavke in omejitve temeljijo na empiričnih ugotovitvah in teorijah drugih avtorjev, pri čemer se priznavajo metodološke omejitve in kompleksnost raziskovanja v naravnih habitatih divjih živali. Cilj je preučiti vpliv na različne vrste, učinkovitost ukrepov za omilitev in predlagati inovativne rešitve, pri čemer je poudarek na tehnološkem napredku, strategijah upravljanja habitata in priporočilih politike. Poudarek je tudi na pomembnosti meddisciplinarnega sodelovanja med ekologi, inženirji in ustvarjalci politike pri oblikovanju trajnostnih projektov vetrne energije. Sklepno, cilj diplomskega dela je povečati ozaveščenost javnosti o kompleksnem razmerju med energijo vetra in divjimi živalmi. Ključne besede: vetrna energija, vetrne elektrarne, vpliv vetrne energije na okolje, vpliv vetrne energije na divje živali, vpliv vetrne energije na ptice Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Predšolski otroci in njihov odnos do živali : diplomsko deloUrška Režen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Predšolski otroci in njihov odnos do živali je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve strokovne literature o splošnem pomenu, ki ga imajo živali na razvoj otroka – tako pozitivne kot negativne – ter podrobneje predstavili vpliv živali na otrokov čustveni in socialni razvoj. V nadaljevanju smo opisali dejavnike, ki vplivajo na odnos otroka do živali, kot so predsodki, strah, navezanost, agresivnost, smrt ter vlogo odraslih pri razvijanju odnosa. Na koncu smo povzeli pomen živali v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter predstavili terapijo s pomočjo živali in njene pozitivne učinke. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o odnosu predšolskega otroka do živali, vključno z njihovimi odzivi na živali, skrbjo zanje, strahovi, agresivnim vedenjem, izgubo živali ter vplivom prisotnosti živali v vrtcu. Prav tako nas je zanimalo, kako se razlikuje odnos do živali glede na spol in starost otroka. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, v katerem so sodelovali starši predšolskih otrok. Po zaključku ankete smo rezultate obdelali s statističnim programom SPSS ter jih interpretirali. Rezultati so pokazali, da imajo otroci radi živali, se na bližino živali pozitivno odzovejo, sodelujejo pri skrbi za žival, do njih ne kažejo agresivnega vedenja ter pri večini otrok žival še ni bila prisotna v vrtcu. Ključne besede: predšolski otrok, žival, čustveni razvoj, socialni razvoj, terapija s pomočjo živali Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje : magistrsko deloErnest Plemenitaš, 2024, magistrsko delo Opis: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo. Ključne besede: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Primeri vaj opazovanja vedenja živali pri pouku bioloških vsebin v osnovni šoli : magistrsko deloVesna Hriberšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pri poučevanju naravoslovnih vsebin sta ključna razvoj naravoslovnih kompetenc in poučevanje, osredotočeno na učenca. Eden izmed načinov, kako to doseči, je izkustveno učenje, ki obsega tudi vključevanje živih živali v pouk bioloških vsebin na vseh stopnjah izobraževanja, v delu pa smo se osredotočili na pomembnost vključevanja živih živali v osnovni šoli. Vključevanje živih živali omogoča učencem boljše razumevanje življenjskih procesov v naravi in razvoj etičnosti do živali, hkrati pa povečuje njihovo učno motivacijo. Kljub številnim prednostim zaradi visokih stroškov, skrbi za živali med šolskimi počitnicami, negativnega odnosa nekaterih učencev do vseh ali nekaterih živali, predvsem pa zaradi pomanjkanja ustrezne literature učitelji redko vključujejo žive živali v pouk. Da bi učitelje spodbudili k večji vključitvi živih živali v pouk, smo pripravili primere vaj z nevretenčarji (pajek, rak enakonožec, ličinka volkca), ki učencem omogočajo pridobivanje znanja na metodološko in didaktično ustrezne načine. Vsaka vaja je opremljena z učnimi cilji, ki jih učenci lahko dosežejo med izvajanjem, hkrati pa so predstavljeni priporočeni časovni okvir izvedbe in druga priporočila oziroma omejitve v obliki učnih priprav. Zbirka vaj vsebuje teoretični uvod, cilje vsebine, navodila za izvedbo vaj, priporočila za učitelje in navodila ter naloge različnih kognitivnih nivojev za učence. S pripravljenim si prizadevamo spodbuditi učitelje k aktivnejšemu vključevanju živih živali v pouk bioloških vsebin in omogočiti učencem bogatejše in bolj (inter)aktivno učno okolje, ki spodbuja njihovo zanimanje za živali in njihovo vedenje ter pozitivno spreminja odnos do narave. Ključne besede: eksperimentalno delo, etologija, pouk biologije, vedenje živali, žive živali Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. Obogatena resničnost kot orodje za usvajanje in utrjevanje vsebin pri študijskem predmetu vivaristika : magistrsko deloKatja Stanič, 2024, magistrsko delo Opis: Obogatena resničnost (AR) je tehnologija, ki združuje realno okolje z virtualnimi prikazi. AR lahko uporabljamo za različne namene in na različnih področjih, vključno z izobraževanjem, kamor spada tudi biologija, kjer je priporočljiva uporaba živih organizmov, a AR lahko predstavlja dodano vrednost obravnavani vsebini. Vključevanje živali in AR v učni proces daje učečim številne prednosti, kot so povečevanje nazornosti, več znanja ter motivacija.
Namen magistrskega dela je pripraviti učno gradivo za predmet vivaristika na univerzitetnem študijskem programu Predmetni učitelj Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer bo s tehnologijo AR vključena izbrana anatomija in fiziologija sedmih živali. S pomočjo pregleda literature sem želela ugotoviti, katere biološke vsebine (če sploh) učitelji dopolnjujejo s tehnologijo AR, kakšno je mnenje učiteljev naravoslovnih predmetov o vključevanju AR v učni proces, in ali je, po mnenju učiteljev naravoslovnih predmetov, vključevanje živih živali v učni proces pomembno.
Ugotovila sem, da učitelji vključujejo AR v pouk, pri čemer je najpogostejše kombiniranje te tehnologije s poučevanjem anatomije. Učitelji bioloških vsebin vidijo v vključevanju AR in živih živali večinoma koristi. Izpostavljene prednosti AR so konkretiziranje procesov, dvig motivacije, pritegnitev pozornosti ter spodbujanje kreativnosti. Vključevanje živih živali prispeva k izboljšanemu znanju o živalih, sproščeni razredni klimi, motivaciji učečih za delo, in neposredno vpliva na njihov čustveno-socialni razvoj. Učitelji se ob koristih zavedajo tudi ovir oz. pomanjkljivosti uporabe AR in živih živali. Ključne besede: anatomija živali, fiziologija živali, obogatena resničnost, vivaristika Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,13 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Mučenje živali - urbani in ruralni vidiki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnita Dizdarević, 2024, diplomsko delo Opis: Mučenje živali je le eno od mnogih nezakonitih dejanj, ki se ga danes mnogi še vedno poslužujejo in je prisotno tako v urbanih kot ruralnih območjih. Velik problem pri mučenju živali je, da živali same niso zmožne podati prijave. Zaradi nezmožnosti neposredne komunikacije je njihovo trpljenje velikokrat spregledano in nerazumljeno. Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj se z leti izboljšuje, a so zaradi skope zakonodaje še vedno in redko ustrezno sankcionirana. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali in proučiti, ali obstajajo razlike mučenja živali med mestnim in podeželskim okoljem. V teoretičnem delu smo opisali pravno ureditev na področju varovanja živali v Sloveniji, ki bi se morala poostriti, saj so živali še vedno obravnavane kot naša lastnina. Opisali smo tudi najpogostejše oblike mučenja domačih in rejnih živali, psihološko ozadje mučenja živali in društva, ki se v okviru svojih pristojnosti zavzemajo za zaustavitev tovrstnih kaznivih dejanj. V empiričnem delu smo opravili intervju z veterinarskim strokovnjakom, ki se z oblikami mučenja živali srečuje že več kot trideset let. V ospredje smo postavili njegove izkušnje in pogled na problematiko. Ugotovili smo, da so moški, starejši od štirideset let, najpogostejši mučitelji živali. Izvedeli smo tudi, da mučenje prevladuje v ruralnem okolju, kar pa ne pomeni, da v urbanem okolju ni prisotno. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogli sprememba zakonodaje in boljša informiranost javnosti glede mučenja živali. Najpogostejša oblika mučenja živali je zanemarjanje, do katere največkrat pride ravno zaradi neustreznega in pomanjkljivega znanja, kako za žival skrbeti, ter zaradi finančne stiske skrbnikov živali. Ključne besede: mučenje živali, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (632,26 KB) |
7. Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNadja Kodra, 2024, diplomsko delo Opis: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo. Ključne besede: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 284; Prenosov: 72
Celotno besedilo (393,36 KB) |
8. Dileme kazenskega varstva živali - nacionalni in mednarodni pogled : magistrsko deloNina Sotošek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena ureditev kazenskopravnega varstva živali v Sloveniji, z osredotočanjem na novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020, ki je posredno vplivala tudi na zaščito živali v kazenskem pravu. Novela SPZ-B je z novim 15.a členom določila, da živali niso stvari, temveč čuteča živa bitja. Zakonodajalec pa je z novo vrednostno-pravno opredelitvijo živali, ki ima v stvarnem pravu le simbolični pomen, verjetno nenamerno poslabšal položaj živali v kazenskem pravu in zmanjšal njihovo kazenskopravno zaščito. Živali so bile v slovenskem kazenskem pravu namreč varovane na dva načina, in sicer kot stvari v okviru premoženjskih deliktov, hkrati pa so uživale status posebej zaščitenega objekta v okviru posebnih kaznivih dejanj po KZ-1. Po sprejemu nove definicije, ki živali ne obravnava več kot stvari, je kazenskopravna zaščita v okviru premoženjskih deliktov odpadla, posledično pa so živali v slovenskem kazenskem pravu zaščitene samo še na podlagi posebnih kaznivih dejanj, zlasti 341. člena KZ-1, ki določa kaznivo dejanje mučenja živali. Ker pa so določbe 341. člena KZ-1 pomanjkljivo opredeljene, ne nudijo zadostnega varstva v primerih, ko žival nekdo ukrade ali jo ubije, brez da bi se žival pri tem mučila. Ena izmed rešitev navedenega problema je zlasti v uporabi koncepta supremacije teleološke interpretacije, ki jo lahko uporabimo pri razlagi kazenskopravnih določb, vse dokler pravne praznine na področju varstva živali ne bodo zapolnjene s spremembami samega kazenskega zakonika. Ključne besede: kazensko varstvo živali, kazenska zaščita živali, mučenje živali, 341. člen KZ-1, novela SPZ-B, živali kot čuteča živa bitja Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 364; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,08 MB) |
9. Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko deloNejc Kuri, 2023, diplomsko delo Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov. Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 446; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,58 MB) |
10. Zoofilija kot vrsta mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloIzabel Vidič, 2023, diplomsko delo Opis: Ljudje že od nekdaj v svoja življenja vključujemo živali iz različnih razlogov: za delo, družbo, zabavo itd. Iz teh medsebojnih odnosov so se razvila tudi škodljiva dejanja, ki jih počnemo do živali. Skozi leta se je izoblikovalo več pravilnikov in zakonov, ki so urejali in še danes urejajo odnos do živali in slednje ščitijo. Vendar pa vseeno najdemo pomanjkljivosti in do mučenja živali še vedno prihaja. Za to problematiko se zavzema več društev, ki nanjo opozarjajo in nagovarjajo ljudi, naj v primeru mučenja živali pravilno ukrepajo. V diplomskem delu smo se posvetili zoofiliji kot vrsti mučenja živali, saj je to tabu tema povsod po svetu. Pojavlja se v vseh okoljih, kjer živali pridejo v stik s človekom. V teoretičnem delu smo opisali izvor dejanja, ki sega že v prazgodovino, njegovo udejanjanje pa se pojavlja še danes. Zoofilija je parafilija in se pojavlja v več oblikah, težko jo je odkrivati, prinaša pa tudi različna zdravstvena tveganja za ljudi. Zoofilija nekaterim prinaša tudi visoke vsote denarja zaradi razpoložljivosti živali zoofilom v raznih bordelih in vključevanja v pornografiji. V študiji smo opravili intervjuje s predstavniki društev za zaščito živali. V ospredje smo postavili njihove izkušnje ter njihov pogled na zoofilijo in mnenje o njej. Ugotovili smo, da je zoofilija precej skrivnostna tema, ki se je v vsakdanjem življenju zaveda malo ljudi. Tako laiki kot delavci v zavodih in društvih za zaščito živali z zoofilijo nimajo veliko izkušenj, zato je pomembno, da opozorimo nanjo in jih ozavestimo o njej. Ravno tako kot ostale vrste mučenja živali mora biti zoofilija videna, prijavljena in sankcionirana. Poleg omenjenih rešitev bi se moralo tudi zoofile psihološko obravnavati in jih poskušati »ozdraviti« te parafilne motnje. Ključne besede: zoofilija, mučenje živali, spolna zloraba, zaščita živali, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 107
Celotno besedilo (796,39 KB) |