Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava analizo pravne ureditve zaščite živali v Sloveniji, pri čemer se osredotoča predvsem na rejne in poskusne živali. V zadnjem času na dan prihaja vse več posnetkov krute vsakdanje prakse z živinorejskih farm, klavnic in laboratorijev, zaradi česar se zastavljajo resna vprašanja o pravnem položaju živali. Zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi so se posledično tudi v Sloveniji začele dogajati spremembe, ki stremijo k izboljšanju pravnega položaja živali. Tako je bil z novelo Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) leta 2020 dodan 15. a člen, ki določa, da živali niso stvari, ampak čuteča bitja. Sprememba je vplivala na pravni položaj živali na več pravnih področjih, kljub namenu izboljšanja zaščite živali pa ni prinesla želenih rezultatov. Leta 2021 je prišlo tudi do novele temeljnega zakona na področju zaščite živali, tj. Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ko je bila sprejeta novela ZZZiv-E. Kljub sprejeti noveli ostaja še kar nekaj pomanjkljivosti zakonodaje. Magistrsko delo se osredotoča predvsem na analizo pravne ureditve rejnih in poskusnih živali. Poudarjena je tudi problematika nadzora nad upoštevanjem zakonodaje v praksi, saj je v zadnjem času vse več govora o tem, da pristojni organi v primeru kršitev ne ukrepajo ustrezno in pravočasno. Med drugim je magistrsko delo v manjšem obsegu usmerjeno tudi na analizo veterinarske zakonodaje, ki ima prav tako pomembno vlogo pri zaščiti rejnih in poskusnih živali. V magistrskem delu ugotavljam, da slovenska zakonodaja glede zaščite živali ni tako slaba, kljub temu pa v prvi vrsti še vedno ne ščiti živali, ampak človeške oz. družbene interese. Največji problem pa je v premajhnem nadzoru ter neustreznem ukrepanju pristojnih organov v praksi ob ugotovljenih kršitvah, saj tudi tam, kjer je zakonodaja dobra, ob kršitvah le-te ne pride do ukrepanja. Živali posledično v takih primerih ostajajo tarča hudih in nehumanih praks. Na področju poskusnih živali se dopuščajo poskusi, pri katerih živalim povzročajo hudo in dlje časa trajajoče trpljenje; rejne živali bivajo v nehumanih pogojih in kljub ugotovljenim kršitvam ne pride do ukrepanja; pravna ureditev zakola nudi živalim še vedno premajhno zaščito. Prispevek magistrskega dela se kaže v predlogih za izboljšanje zakonodaje ter opozorilih o obstoječih nepravilnostih in pomanjkljivostih trenutne zakonodaje na področju zaščite rejnih in poskusnih živalih.
Ključne besede: pravni položaj živali, zaščita živali, poskusne živali, rejne živali, zakol, veterinarska inšpekcija, ZZZiv.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 82; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Diplomsko delo Pomen izkustvenega učenja predšolskih otrok za spoznavanje gozda in živali v njem prinaša rezultate pridobljene na podlagi izkustvenega učenja. S skupino 24 otrok smo v gozdu raziskovali drevesna debla in krošnje, ter v zgornjih plasteh prsti iskali drobne živali. Otroci v starosti 5-6 let so se tekom večdnevnega raziskovanja gozda naučili veliko o izbranih drevesnih in živalskih vrstah.. Njihovo znanje o drevesnih vrstah in živalih smo preverili pred in po 8 dnevnem raziskovanju gozda. Otroke smo usmerili v opazovanje, raziskovanje in prepoznavanje treh drevesnih vrst (navadna smreka, hrast dob, navadna bukev) in petih vrst drobnih živali tal (navadna strigalica, stenica, ozka striga, železna kačica, navadni prašiček). Pri drevesnih vrstah so otroci raziskovali liste, plodove in skorjo posameznih dreves. Pri živalih pa so raziskovali gozdna tla in iskali njihova bivališča ter opazovali njihovo telesno zgradbo. Rezultati raziskave nam kažejo, da je pri otrocih napredek v znanju. Še posebej se napredek opazi pri otroku (OC1), ki po mnenju vzgojiteljice ni bil motiviran za dejavnosti s področja narave in pred raziskovanjem v gozdu ni prepoznal nobenega drevesnega dela katerekoli drevesne vrste. Po raziskovanju je ta isti otrok prepoznal kar 6 od 9 drevesnih delov.
Ključne besede: izkustveno učenje, drobne živali tal, drevesa, narava, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.10.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,69 MB)

Opis: Grizenje repov je resen problem v sodobni prašičereji, ki nastane kot posledica neustreznih rejskih razmer. Glavni preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer precej učinkovito, a za živali invazivno in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repa. Alternativna pot je ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov in posledično ukrepanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg grizenja repov v proučevanih rejah (n = 16) ter v vsaki reji oceniti dejavnike tveganja s pomočjo podrobnega vprašalnika, ki omogoča natančen popis razmer v reji. Skupno smo v raziskavi ocenili 54 boksov in 916 prašičev pitancev. Vsi rejci, z izjemo enega, redijo prašiče s skrajšanimi repi. Vsi rejci imajo kljub krajšanju repov izkušnje s pojavom grizenja repov. Le-ta se v rejah pojavlja v manjšem obsegu; zabeležili smo 12 % boksov, v katerih so bili prašiči izločeni in 4 % boksov, v katerih so bili prašiči zdravljeni zaradi poškodb repov. Raziskava je pokazala, da se v slovenskih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja, še zlasti naslednji: pomanjkljiv nadzor nad klimatskimi razmerami v hlevu (odsotnost merilnih aparatur v 75 %), neustrezna velikost (zlasti proti koncu pitanja, 13 %) in struktura boksa (razporeditev elementov v boksu, 83 %), odsotnost nastila/slame (74 %), uporaba neoptimalnih predmetov za zaposlitev, premalo krmilnih mest (74 %) in napajalnih mest (27 %), neustrezen pretok vode (85 %), neustrezna meljava krme (v 85 %), pomanjkljiv nadzor nad sestavo krme (odsotnost analiz krmnih sestavin, v 54 %). V vseh rejah se pojavlja več različnih dejavnikov hkrati. Za vsako rejo je značilna drugačna kombinacija dejavnikov tveganja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so izboljšave v rejah možne, v kolikor se reševanja problematike lotimo individualno. Če bi se rejci zavedali pomanjkljivosti, bi bilo možno marsikatero izmed težav odpraviti brez posebnih naporov in večjih finančnih vložkov.
Ključne besede: prašič, dobro počutje živali, grizenje repov, ocenjevanje, protokol
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 203; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko pravne ureditve varstva živali pred mučenjem v Sloveniji. Najprej so skozi kratek zgodovinski pregled predstavljena stališča ter pravni pogledi na živali, pri čemer je prikazan postopen prehod od antropocentrizma k ekocentrizmu. Namen je opozoriti na položaj živali, ki je mnogokrat slab zaradi človekovega odnosa do njih. V okviru teoretičnega dela je predstavljen pravni status živali »sui generis« kot posebej zaščitenega objekta prava. Sledi podrobna predstavitev obstoječe slovenske zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so izpostavljene njene pomanjkljivosti, zlasti določbe, ki v obliki »izjem« omogočajo trpljenje živali, predvsem zaradi estetskih ali finančnih razlogov. Izpostavljena je tudi situacija nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, ki predstavlja enega najbolj perečih problemov. Našteti in opisani so organi nadzora v Sloveniji, kjer imajo največji interes za dobrobit živali razna društva za zaščito živali, a žal brez kakršnihkoli zakonskih pooblastil. Predstavljeni so najbolj odmevni primeri mučenja živali pri nas ter epilog katerega so prejeli, med njimi tudi primer za katerega je bila na našem ozemlju izrečena prva zaporna kazen. Na podlagi primerjalnopravne analize pravnih ureditev v državah z visoko stopnjo zaščite živali, se predlagajo najbolj primerne in učinkovite rešitve za izboljšanje slovenske ureditve s področja zaščite živali pred mučenjem. Med evropskimi državami na področju zaščite živali prednjačijo Avstrija, Švica in Švedska, med ameriškimi zveznimi državami pa Maine, Illinois in Oregon, pri čemer so izpostavljene predvsem spremembe, katere so sprejeli v smeri dobrobiti živali in katere bi lahko prenesli tudi v slovenski pravni sistem. Predlaga se podelitev pravic živalim v ustavi, uvedba posebnega organa za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o zaščiti živali v obliki t.i. »živalske policije« (ang. animal police). Nazadnje so obravnavane sankcije, kjer se predlagajo višje denarne in zaporne kazni, predvsem pa so predstavljeni razlogi za nujnost uvedbe dveh novih sankcij, ki jih naš pravni sistem v primeru kaznivega dejanja mučenja živali še ne pozna, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja.
Ključne besede: pravice živali, pravni položaj živali, kaznivo dejanje mučenja živali, zaščita živali, dobrobit živali, živalska policija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Živali imajo že od nekdaj pomembno vlogo v življenju ljudi. Človek jih izrablja na različne načine in z njimi tudi tvori različne odnose, ki se nenehno spreminjajo. Ljudje imajo različen odnos do tega, katera žival lahko biva z njim, katero bo uporabil kot hrano ali za zabavo in katera je primerna za spremstvo na potovanju. S pomočjo obstoječe literature v nalogi predstavimo odnos ljudi do živali skozi zgodovino, s poudarkom na današnji dobi ter njihovo vlogo v turizmu. Ugotovimo, da nekatere vrste živali že same po sebi predstavljajo turistično atrakcijo in v turizmu pogosto prihaja do njihovega izkoriščanja, nepotrebnega mučenja, poškodb in celo smrti. Osredotočimo se na hišne ljubljence, ki pogosto potujejo skupaj s svojimi lastniki. V nalogi smo preverili, s kakšnimi težavami se soočajo lastniki hišnih ljubljencev v primeru potovanj z njimi v slovenskem prostoru. Naloga nudi vpogled v dojemanje potovanj s hišnimi ljubljenci in mnenja o storitvah hotelov za hišne živali na območju Slovenije.
Ključne besede: turizem, živali v turizmu, hišni ljubljenci, potovanja, hotel za živali
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 815; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,72 MB)