| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Center za oskrbo živali, tezno
Valentina Polič, 2021, magistrsko delo

Opis: Skozi zgodovino se kaže razvoj oskrbe za male živali, ki je prepoznaven v vse bolj etičnem odnosu do živali. V sodobnosti je velik poudarek na etologiji, vedi, ki se ukvarja z vedenjem posameznih živalskih vrst. Upoštevanje vedenjskih značilnosti različnih živali je v veterinarski oskrbi vodilni dejavnik pri omejevanju izpostavljenosti stresu, kar omogoča hitrejše ter nemoteno okrevanje hospitaliziranih živali. Posledično, veterinarsko osebje opravlja delo z manjšo izpostavljenostjo agresivnim ali težje obvladljivim živalim, boljši so delovni pogoji, ki vodijo do učinkovitejšega opravljanja dejavnosti, kar pripomore tudi k zadovoljstvu skrbnikov živali oziroma strank. V magistrskem delu smo raziskali možnosti zasnove veterinarskega centra, ki je arhitekturno prilagojen sodobnim procesom oskrbe malih živali. V projektnem delu smo s pomočjo izvedenih analiz in variantnih študij na izbranem območju v mestni četrti Tezno v Mariboru zasnovali veterinarsko kliniko za male živali z dodanim rehabilitacijskim oddelkom. Projektni del obsega tudi zunanjo ureditev površin za pse, ki se poveže z zunanjim prostorom obstoječega zavetišča za živali ter zaokroža center za oskrbo živali.
Ključne besede: veterinarska klinika za male živali, center za oskrbo živali, arhitektura, Tezno, Maribor
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (22,61 MB)

2.
Vpliv prostoživečih živali na varnost v cestnem prometu
Nina Štorgelj, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ob izboljšani tehnologiji in boljšemu življenjskemu standardu čedalje več avtomobilov oziroma vozil na splošno. Kljub napredni tehnologiji zaznavanja hitrosti, senzorjev za bližino itd. pa znanstveniki na področju prometne varnosti še niso uredili možnosti predvidevanja trkov s prostoživečimi živalmi. V Sloveniji se vsako leto povprečno zgodi 18 tisoč prometnih nesreč, od teh tudi nekaj zaradi povozitve prostoživeče živali. Cilj magistrskega dela je predlagati preventivne ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na podlagi že ustaljenih praks v Sloveniji in tujini na avtocestah ter glavnih in regionalnih cestah. V magistrskem delu so predstavljeni zakonodaja Evropske unije in Slovenije, cestni promet in varnost, prostoživeče živali ter obstoječi preventivni ukrepi doma in v tujini. V zadnjem poglavju so na podlagi že obstoječih ukrepov v tujini predlagani preventivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na različnih lokacijah v Sloveniji.
Ključne besede: varnost, cestni promet, prostoživeče živali, prometna nesreča, preventivni ukrepi
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

3.
Tehtanje temeljnih pravic v okviru regulacije verskega zakola živali v EU
Lina Lajlar, 2021, magistrsko delo

Opis: Določene verske skupnosti (zlasti muslimani in judje) morajo žival, da jo lahko uživajo, usmrtiti v skladu z verskimi zapovedmi. Bistveno za tak verski zakol je, da žival pred zakolom ne sme biti predhodno omamljena. Po drugi strani pa imamo (tudi zaradi razvoja sodobne tehnologije) možnost predhodnega omamljanja živali pred zakolom. Veterinarji in nekateri drugi strokovnjaki na področju dobrobiti živali ugotavljajo, da je omamljanje pred zakolom tehnika, ki živalim nudi največjo zaščito ob usmrtitvi (čeprav je vsaka usmrtitev problematična z vidika dobrega počutja živali). Pri tem so možni različni načini omamljanja, med drugim tudi reverzibilno omamljanje. Številne DČ, med drugim tudi Slovenija, so z nacionalno zakonodajo določile, da mora biti omamljenje živali izvedeno tudi pri verskem zakolu. Pripadniki verskih skupnosti so mnenja, da se s takšno zapovedjo pretirano posega v njihovo pravico do svobode veroizpovedi in da po eni strani tudi pravilno izveden verski zakol ne povzroči več trpljenja živalim oz. po drugi strani, da ima tudi metoda omamljanja živali pred zakolom številne pomanjkljivosti. Tukaj vidimo konflikt dveh vrednot: dobrobit živali na eni strani in pravico do svobode misli, vesti in vere na drugi. Svoboda misli, vesti in vere je zagotovljena tako na ravni Sveta Evrope in EU kot tudi na nacionalni ravni. Urejena je v 10. členu Listine ter v 9. členu EKČP, v Ustavi RS pa je ta pravica zagotovljena v 41. členu. Pomembno je, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere, ki vključuje tudi izražanje vere pri obredih. Na drugi strani govorimo o dobrobiti živali. Živali v dandanašnji družbi niso subjekti prava in kot take ne morejo biti nosilke pravic in obveznosti. Pa vendar vemo, da se pogled na njihov status v družbi spreminja. Tem spremembam pa sledijo spremembe v zakonodaji, saj je pravo vedno odraz stanja v družbi. Pomembni zakonodajni akt EU na tem področju je Uredba 1099/2009. Ta uredba po eni strani v 4(1). členu določa, da se lahko živali usmrtijo šele potem, ko so bile omamljene. Že v istem členu, in sicer v 4(4). členu Uredbe 1099/2009 pa je določena tudi izjema od te načelne zapovedi predhodnega omamljanja ravno za zakol v skladu z zahtevami določenih verskih obredov (če je zakol opravljen v klavnici). Uredba 1099/2009 pa v 26(2)(c). členu določa tudi, da lahko DČ sprejmejo nacionalne predpise, ki zagotavljajo obširnejšo zaščito živali pri usmrtitvi kot predpisi iz te uredbe, in to ravno na področju zakola živali v skladu z zahtevami verskih obredov (torej ravno v povezavi s 4(4). členom Uredbe 1099/2009). Zato se moramo vprašati, do kam sodi pristojnost DČ, da sprejemajo strožja pravila za zaščito živali ob usmrtitvi in ali res lahko popolnoma prepovejo verski zakol. S tem vprašanjem in to tematiko so se ukvarjali tako USRS kot ESČP in SEU, izbrane relevantne sodbe pa bodo podrobneje predstavljene v tej magistrski nalogi.
Ključne besede: dobrobit živali, svoboda misli, vesti in vere, verski zakol, Uredba 1099/2009, test sorazmernosti, Zadeva U-I-140/14-21, Zakon o zaščiti živali.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
Zakon o zaščiti živali z vidika teorije pravic živali
Karolina Toplak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje vlogo jezika pri ohranjanju dominacije, opresije in izkoriščanja živali v diskurzu zaščite živali. Z metodo kritične diskurzivne analize analiziramo Zakon o zaščiti živali. Razkrivamo ideološko ozadje antropocentrizma in specizma ter pojasnjujemo, kako so živali v Zakonu o zaščiti živali predstavljene. Nečloveške živali so objektivizirane in moralno omalovaževane, človeku pa predstavljajo zgolj potrošno dobrino za izpolnjevanje lastnih trivialnih interesov. To se kaže v lastninskem statusu živali, ki je v Zakonu o zaščiti živali prikazan kot naravno dano dejstvo. Koncept pravic živali se v temeljnih predpostavkah močno razlikuje od koncepta zaščite živali. Dokazi kognitivne etologije podpirajo teorijo pravic živali in hkrati razkrivajo, da bi morali ljudje vnovič temeljito razmisliti o moralni vrednosti živali. Zakon o zaščiti živali legitimira uporabo živali in prispeva k človekovi prevladi nad drugimi živalmi, soglasje s strani civilne družbe pa se kaže s privolitvijo v nakup produktov živalskega izvora.
Ključne besede: pravice živali, zaščita živali, antropocentrizem, specizem, kritična diskurzivna analiza, Zakon o zaščiti živali, kognitivna etologija
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 244; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (570,40 KB)

5.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Turizem opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem
Anja Šumrada, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem prostoživečih živali vključuje različne dejavnosti, kot so opazovanje, fotografiranje, sprehajalni safariji, potapljanje na koralnih grebenih in tako naprej. Na Notranjskem je največ ponudbe za organizirano opazovanje medveda. Nekateri ponudniki ponujajo zgolj opazovanje z opazovalnice, nekateri pa imajo tudi daljša doživetja za obiskovalce. Interpretacija je izobraževalna dejavnost, ki se uporablja v krajih, katere obiskovalci obiščejo in je pomembna za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Obstajajo vsaj trije osrednji tipi interpretacije (koncept znanja, koncept odgovornosti in čustvena vsebina) in opazovanje brez interpretacije. Odgovor na vprašanje o tem, kakšne načine interpretacije uporabljajo ponudniki turizma opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem je pomembno, ker želimo izvedeti kateri tip interpretacije je najučinkovitejši, saj želimo, da obiskovalci odnesejo čim več znanja ter začnejo spoštovati naravo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ponudniki svojim obiskovalcem ponujajo katerega od tipov interpretacije. Z analizo transkriptov smo ugotovili, da ponudniki uporabljajo interpretacijo s konceptom znanja in s čustveno vsebino, vsak obiskovalec pa je obravnavan individualno, zato se način interpretacije spreminja glede na zanimanje obiskovalcev.
Ključne besede: interpretacija, turizem v naravi, eko turizem, opazovanje prostoživečih živali, opazovanje z udeležbo
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 262; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Avtomatska krmilnica za male živali s platformo Arduino
Tadeja Keršič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava avtomatske krmilnice za male živali s platformo Arduino. Krmilnica je izdelana iz cenovno ugodnih komponent in omogoča doziranje hrane in vode. V omrežje se poveže s pomočjo modula ESP8266. Pripravljena sta bila tudi spletni strežnik in mobilna aplikacija, preko katere lahko uporabnik pošilja zahteve do krmilnice in ureja urnik proženja zahtev. Krmilnica s pomočjo senzorjev ugotavlja, ali sta posodi za hrano in vodo že polni, ter glede na vrednost senzorjev ustrezno reagira na naslednjo zahtevo. V diplomski nalogi opišemo tudi postopek kalibracije senzorjev sile, ki jih uporablja krmilnica in analizo ustreznosti delovanja krmilnice pri dveh različnih tipih briketov. Izdelana krmilnica ustreza vsem zastavljenim ciljem, medtem ko zalogovniki hrane in vode omogočajo vsaj enotedensko oddaljeno hranjenje povprečne mačke.
Ključne besede: internet stvari, Arduino, avtomatska krmilnica, male živali
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Prepoznava divjih živali na slikah z uporabo rezidualnih nevronskih mrež
Mitja Lakič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s prepoznavanjem divjih živali na slikah z uporabo rezidualnih nevronskih mrež. Namen diplomskega dela je predstaviti rezidualne nevronske mreže in probleme, ki jih te mreže rešujejo. Pri prepoznavanju živali smo se omejili na 10 različnih kategorij divjih živali, podatkovna množica pa je bila sestavljena iz 10.000 slik. Rešitev smo razvili s pomočjo programskega jezika Python in programske knjižnice PyTorch. Primerjali smo rezultate treh različnih modelov nevronskih mrež, kjer je najboljši model dosegel 99,9-% točnost prepoznavanja. Ugotovili smo, da rezidualne nevronske mreže z uporabo preskočnih povezav zelo ugodno vplivajo na točnost modela, pri tem pa se najbolje izkažejo modeli, ki so bili predhodno naučeni.
Ključne besede: rezidualna nevronska mreža, računalniški vid, prepoznavanje divjih živali, globoko učenje, izginjajoči gradient
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
Portretno fotografiranje konj
Anamarija Valentina Dajnko, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena portretna fotografija konj, upoštevajoč prehod iz splošnega fotografiranja živali na podzvrst živalske fotografije. Diplomsko delo vključuje tudi ugotovitve o primernosti opreme in katere so optimalne nastavitve za dano zvrst fotografije. Na podlagi pridobljenega znanja o dani tematiki je bil izveden tudi lastni projekt, ki je predstavljen na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: portretna fotografija konj, črno ozadje, profesionalna fotografija, fotografija živali
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Odškodninska odgovornost za škodo, ki jo povzročijo živali z analizo sodne prakse
Eva Kaštrun, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo obravnavana odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače, nevarne in divje živali. Pravna podlaga za odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače živali izhaja iz 2. odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči domača žival odgovoren njen imetnik, razen, če dokaže, da je poskrbel za vso potrebno varstvo in nadzor. Za to škodo imetnik domače živali odgovarja krivdno oziroma subjektivno. Imetnik domače živali je pod določenimi pogoji lahko tudi prost svoje odgovornosti, a dokazati mora, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Smisel nadzorstva in varstva živali je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi žival kogarkoli lahko poškodovala. Sodišče mora v postopkih sojenja mnogokrat odgovoriti na odločilno vprašanje, kdo je bil v konkretnem primeru v času škodnega dogodka imetnik psa (živali) in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Iz odškodninskega vidika je zelo pomembna opredelitev pojmov »domače živali« in »nevarne živali«. O nevarnih živalih govori 1. odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren njen imetnik. Imetnik nevarne živali se lahko odgovornosti razbremeni le tako, da dokaže, da škode ni povzročila njegova žival, ali da škoda izvira iz nekega drugega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti, oziroma, da škoda izvira iz dejanja tretje osebe ali oškodovanca, ki ga imetnik živali ni mogel pričakovati, se mu izognili ali preprečiti njegovih posledic. Gre torej za zelo strogo odgovornost, ki se ji je težko izogniti. Tretji del magistrske naloge je namenjen škodi, ki jo povzročijo divje živali. Odgovornost za to škodo je lahko krivdna ali objektivna. Z vidika odškodninske odgovornosti je treba ločiti divjad na splošno, divjad zavarovano s posebno uredbo in pojem zavarovane vrste živali, ki pa zajema tudi živali, ki se ne štejejo za divjad (plazilci, žuželke, itd.). Država objektivno odgovarja za škodo, ki jo povzroči divjad (srna, jelen, gams, zajec, divji prašič itn.) na področjih izven lovnih površin, če zanjo (krivdno) ne odgovarja upravljavec lovišč. Država pod določenimi pogoji objektivno odgovarja tudi za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živali, kot npr. medved, volk ali ris. Poseben pogoj odgovornosti je, da je oškodovanec na primeren način, kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil.
Ključne besede: domača žival, nevarna žival, divja žival, država, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, divjad, ugriz, zavarovane vrste živali, odškodninska odgovornost
Objavljeno: 26.06.2020; Ogledov: 593; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (998,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici