SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3397; Prenosov: 667
.pdf Polno besedilo (612,03 KB)

4.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sanja Urankar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo razumemo kot proces ustvarjanja nečesa novega, vrednega, v katerega morajo podjetniki vložiti svoj čas in trud ter prevzeti tveganja. Ker je vselej igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in zaposlovanju, je pomembno, da o podjetništvu vemo čim več. V Sloveniji, v ta namen poteka GEM raziskava o podjetništvu, ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V zadnjih štirih letih je podjetniška aktivnost v Sloveniji konstantno naraščala. Zgodnja podjetniška aktivnost v letu 2008, je bila 6,4 % odraslega prebivalstva. Po ocenjevanjih raziskovalcev GEM (Global Entrepreneurship Monitor), je bilo glede na število odraslega prebivalstva, 159.000 podjetniško aktivnih posameznikov. V podjetništvo se vključujejo tako moški kot ženske, vendar je žensk bistveno manj. Mnoge se srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo vstop v podjetništvo. Najpogostejše ovire so prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, konflikt med delom in družino, saj je ženska tista, ki zna kuhati pospravljati, skrbeti za moža, dom in otroke, finančne ovire in nefleksibilnost vzgojnih institucij. Značilnosti podjetnikov in podjetnic so na splošno precej podobne, vendar se podjetnice od podjetnikov razlikujejo glede motivacij, poklicnih izkušenj, osebnih značilnosti, poslovnih veščin. Različni so tudi viri sredstev s katerimi ustanovijo podjetje in panoga v kateri ga ustanovijo. V diplomskem seminarju je bila opravljena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo raziskave GEM 2008. S to analizo, smo poskušali ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami pri vključevanju v podjetništvo v Sloveniji. Analizirali smo spremenljivke spol, starost, izobrazba, dohodek, motivacijska naravnanost, inovacijska naravnanost in nagnjenost k rasti.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetniška aktivnost, GEM, demografske značilnosti, razlike med spoloma, žensko podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, statistična analiza.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2385; Prenosov: 254
.pdf Polno besedilo (779,34 KB)

5.
VODENJE IN OBLIKOVANJE PODJETNIŠKEGA TIMA S STRANI PODJETNIKOV IN PODJETNIC
Tjaša Vogrin, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pri vodenju podjetja se odražajo različne lastnosti posameznikov, tako tistih, ki sodelujejo v timih in tistih, ki le-te vodijo. V diplomskem seminarju smo proučevali te lastnosti in skušali ugotoviti, v katerih se podjetnice bistveno razlikujejo od podjetnikov. Moški in ženske imajo različne osebnosti že zaradi vzgoje v otroštvu, a vendar smo lahko v raziskavi ugotovili, da oboji dajejo preferenco podobnim lastnostim, ki so potrebne pri vodenju podjetja in njegovih skupin. Zaradi tega lahko trdimo, da je za uspešno vodenje potrebna kombinacija žensko-moških lastnosti. Žal pa si med seboj niso enakopravni, saj v diplomskem seminarju ugotavljamo, da je diskriminacija spolov še vedno prisotna, pri čemer so ženske tiste, ki imajo v rokah manj adutov. Potrebno je v celoti odpraviti misel, da so ženske le gospodinje in da so na vodilnih položajih uspešnejši moški, tako bo marsikatera ženska postala bolj drzna, ter še z večjo vnemo hitela proti svojim ciljem.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, žensko podjetništvo, delovni timi, lastnosti članov tima.
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 1138; Prenosov: 111
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

6.
VLOGA ŽENSK PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Ana Škarica, 2010, diplomsko delo

Opis: Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk in svetovnim večanjem ženskih podjetij, ki postajajo vir sprememb in inovacij v poslovnem svetu ter družbi. Razlogi, zakaj ženske ustanavljajo podjetja so lahko različni. Lastno podjetje ustanavljajo z namenom, da postanejo neodvisne in da uresničijo svoje poslovne ideje. To jim omogoča fleksibilnost, ki jim pomaga usklajevati potrebo po delu in družinskimi obveznostmi. Pri ustanovitvi pa se soočajo s podobnimi problemi kot tudi podjetniki, pri čemer jim največji problem predstavlja najemanje začetnih kreditov. Zato se jih največje število odloči, za financiranje iz osebnega premoženja. Poleg lastnih sredstev, pogosto uporabljajo tudi banke in finančne institucije. Ženske so tako v Sloveniji, kot tudi v velikem številu GEM držav, zaradi njihove naravne vloge matere in žene, po navadi tudi zaradi »napačne« izobrazbe in stereotipnih predstav o ženskem spolu ter predsodkov do njihovega dela, manj prisotne v javnem življenju kot moški. Prav na delovnem mestu se podjetnice soočajo s celotnim nizom ovir in težav, ki jim v veliki meri onemogočajo enakopravnost z moškimi, zato so zelo pomembni ukrepi, ki bi izboljšali položaj podjetnic. Le-ti morajo biti zastopani tako s strani družbe same, ki zagotavljajo motivacijsko in javno oporo, kot tudi s strani države s spodbujanjem državne podpore in pospeševanjem ženskega podjetništva s pomočjo promoviranja.
Ključne besede: Podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniški proces, podjetniška aktivnost, podjetnik, podjetnica, financiranje podjemov, raziskava GEM.
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 1904; Prenosov: 159
.pdf Polno besedilo (3,97 MB)

7.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, diplomsko delo

Opis: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Ključne besede: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2343; Prenosov: 141
.pdf Polno besedilo (1,52 MB)

8.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SAŠA REGIJI
Metka Tratnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Ženska ima dandanes težko nalogo. Poleg enakopravnosti, ki si jo ženske že vrsto let skušamo izboriti, moramo opravljati še vrsto nalog, ki izhajajo še iz preteklosti. Moramo biti dobre žene, mame in pridne gospodinje. Seveda se pri vsem tem težko najde čas za razmišljanje o podjetniški ideji in roko na srce, to opravilo je vrsto let pripadalo moškim, do sedaj. Žalostno je, da je danes vse več žensk brezposelnih in vsaka prva zaposlitev žensk, predvsem mladih, je težja kot je bila včasih. Tudi Evropska komisija je ugotovila, da je potrebna dodatna spodbuda. Če pogledamo statistične podatke ugotovimo, da smo ženske bolj racionalne, potrebujemo več podpore, predvsem pa delamo bolj premišljeno. Žensko podjetništvo v Sloveniji počasi narašča, a vendar, če nas primerjamo z ZDA, so ženske tam po podjetništvu skoraj izenačene z moškimi. Na temo ženskega podjetništva je bilo že veliko napisanega, vendar se pomena žensk kot podjetnic še premalo zavedamo in premalo vemo o njem. Predmet diplomskega seminarja je predstavitev podjetništva in proučevanje ženskega podjetništva s teoretične in empirične plati na območju savinjsko šaleške regije (v nadaljevanju SAŠA regija).
Ključne besede: žensko podjetništvo, podjetništvo, SAŠA regija
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1226; Prenosov: 145
.pdf Polno besedilo (3,61 MB)

9.
ANALIZA ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA IN PODJETNIŠKEGA PODPORNEGA OKOLJA V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Violeta Novak, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji
Ključne besede: podjetnica/podjetnik, podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetniško podporno okolje, podjetniška politika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2178; Prenosov: 373
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

10.
PODPORNO OKOLJE ŽENSKEMU PODJETNIŠTVU S POUDARKOM NA MREŽNIH INICIATIVAH
Jasmina Ahej, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na organizacije, katere nudijo pomoč podjetnicam pri ustanavljanju podjetja. Izpostavili smo države, ki imajo največ organizacij. Posebej pa smo opisali tudi slovenske organizacije za pomoč podjetnicam. V praktičnem delu smo izvedli anketo in z njo preverili s katerimi organizacijami, če sploh katerimi so si pomagale slovenske podjetnice. Ugotovili smo, da je najbolj poznano združenje za pomoč podjetnicam v Sloveniji Obrtna zbornica. Izvedeli smo še, da so ženske v podjetništvu manj zastopanje kot ustanoviteljice podjetij kot moški, da je organizacij za pomoč podjetnicam v Sloveniji premalo ter, da slovenske podjetnice ne vedo kam se lahko obrnejo po pomoč pri ustanovitvi podjetja.
Ključne besede: Žensko podjetništvo, organizacije za pomoč podjetnicam, podporno okolje, mrežne iniciative
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 782; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici