| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost žensk v digitalna delovna mesta; analiza stanja v Evropski uniji
Tjara Gergorič, 2024, diplomsko delo

Opis: Žensko podjetništvo je bilo dolgo časa spregledano in zaznamovano z moškimi poslovnimi modeli. Vendar pa naraščajoča literatura poudarja pomembno vlogo žensk v podjetništvu in gospodarskem razvoju. Ženske imajo namreč pomembno vlogo tako pri ustvarjanju delovnih mest zase kot pri ustvarjanju delovnih mest za druge. Kljub naraščajočemu številu žensk podjetnic, zlasti v razvijajočih se gospodarstvih, se še vedno soočajo z ovirami, kot so neenak dostop do virov in omrežij. Digitalizacija spreminja podjetništvo, vendar je še vedno prevladujoče moško področje. Ženske se soočajo z izzivi, kot so digitalna vrzel med spoloma, pomanjkanje digitalnih veščin, stereotipi in predsodki, pomanjkanje mentorstva, pristop do izobraževanja in usposabljanja. Da bi rešili problem ter izzive vključevanja žensk v digitalna delovna mesta, države izvajajo različne politike, projekte in programe, ki bi izboljšali dostop žensk do izobraževanja, mentorstva in kariernih priložnosti ter spodbujali raznolikosti in enakosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili izzive in podpore ženskega podjetništva. Proučili smo tudi vpliv digitalizacije na delovna mesta, digitalne veščine in potrebo po le- teh ter podjetništvo v digitalni dobi in etična vprašanja digitalizacije. V nadaljevanju smo se osredotočili na koncepte vključenosti žensk v digitalna delovna mesta. V empiričnem delu smo s pomočjo orodij in raziskav Eurostat, Gender Equality Index in The Digital Economy and Society Index ugotavljali, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU, nazadnje pa smo ugotavljali še, ali večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta. Rezultati so pokazali, da razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta obstajajo, vendar se od države do države razlikujejo. Prav tako obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU. Ugotovili smo tudi, da večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta.
Ključne besede: žensko podjetništvo, digitalizacija, digitalna vrzel med spoloma, ženske v STEM-u, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

2.
Vpliv pandemije covida-19 na žensko podjetništvo v Evropi
Rina Lesjak, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali številne vplive covida-19 na žensko podjetništvo v Evropi. Analizirali smo spremembe indeksa TEA podjetnic in podjetnikov v evropskih državah in ugotovili, da so bile podjetnice zaradi pandemije manj podjetniško aktivne v primerjavi s podjetniki. Raziskovali smo spremembe motivacijskih razlogov podjetnic in podjetnikov v Evropi in ugotovili, da so v obdobju covida-19 bile podjetnice bolj nagnjene k podjetništvu kot sredstvu za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu v primerjavi s podjetniki. Analizirali smo vključenost podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v različnih sektorjih in ugotovili, da so v nekaterih sektorjih podjetnice dejansko povečale svoj delež ali ohranile stabilen delež, medtem ko so v drugih sektorjih doživele zmanjšanje. Torej je vpliv pandemije na podjetnice in podjetnike odvisen od sektorja in ni mogoče enoznačno trditi, da je pandemija v celoti bolj prizadela podjetnice kot podjetnike. V diplomski nalogi smo med drugim tudi analizirali stopnjo zaprtij podjetij podjetnic in podjetnikov v Evropi. Ugotovili smo, da so se podjetnice soočale z višjimi stopnjami zapiranj podjetij v primerjavi s podjetniki v obdobju covida-19. Preučevali smo uporaba digitalne tehnologije podjetnic in podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v letu 2021 in na podlagi analize danih podatkov lahko povzamemo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti v primerjavi s podjetniki zaznale manjšo stopnjo vpliva pandemije covida-19 na uporabo digitalnih tehnologij v letu 2021. Kot zadnje nas je zanimala stopnja učinkovitosti zaznave vladnih ukrepov podjetnic in podjetnikov v Evropi, ki so v zgodnjih fazah podjetniških aktivnosti v letu 2020. Ugotovili smo, da so podjetnice v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti zaznavale vladne ukrepe kot manj učinkovite v primerjavi s podjetniki.
Ključne besede: covid-19, žensko podjetništvo, indeks TEA, motivacijski razlogi, sektorji, zaprtje podjetij, uporaba digitalnih tehnologij, vladni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Analiza uspešnosti poslovanja podjetja v lasti podjetnic
Pia Dobršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je koncept, o katerem se v sodobnem svetu veliko razpravlja, lahko kot izhod iz gospodarske ali finančne krize, zaradi katere smo brezposelni, lahko kot drug način zaslužka s formalno zaposlitvijo. Podjetništvo je dragocena kombinacija virov in procesov ustvarjanja delovnih mest. Da bi podjetnik izkoristil priložnost, mora imeti podjetniško idejo, priložnost in vire ali sredstva za ustanovitev podjetja, vključene morajo biti vse faze podjetniškega procesa, vključno z identifikacijo poslovnih priložnosti, razvojem poslovnega načrta in pridobitvijo virov, potrebnih za vodenje podjetja. Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanja časa za raziskovanja se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški podjetniki. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako pa smo tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih« (Elam in drugi, 2021). Želja »biti sam svoj šef« žene podjetnice in podjetnike po vsem svetu, da sprejmejo socialna, psihološka in finančna tveganja ter si prizadevajo za ustanovitev in rast novih podjetij. Podjetništvo bi lahko imenovali »redka dobrina«, saj je neenakomerno porazdeljena med prebivalstvo. Ne gre le za osebne lastnosti, znanja in sposobnosti, ampak tudi za želje posameznikov. Posameznik ima lahko vsa potrebna znanja in veščine, a odločitev za podjetništvo je njegova osebna odločitev. Zaradi družinskih obveznosti in pomanjkanjem časa za raziskovanja, se poleg gospodinjskih del, vzgoje ter nege otrok podjetnice velikokrat znajdejo v stiski, oziroma jim to predstavlja oviro in stalen konflikt med vlogo podjetnice, žene in matere, ob misli za ustanovitev lastnega podjetja. V nalogi smo analizirali konkurenčne kazalnike treh podjetij, dokazati smo želeli, da so lahko podjetja, ki jih vodijo ženske podjetnice prav tako uspešne v poslu kot podjetja, ki jih vodijo moški. Največji poudarek smo dali na primer slovenskega podjetja LA POPSI d. o. o., katerega smo primerjali s tremi konkurenčnimi podjetji (INDY & PIPPA d. o. o., INCOM d. o. o. in LUMI7 d. o. o.) in nato razložili dobljene rezultate. Za podjetje LA POPSI d. o. o. smo predstavili strategijo rasti, življenjski cikel, ter naredili napoved za prihodnost. Prav tako smo pa tudi analizirali dobljene rezultate posebne raziskave Globalni podjetniški monitor (Global Entrepreneurship Monitor - GEM) o ženskem podjetništvu z naslovom Women’s Entrepreneurship 2020/21, ki nakazuje, da je po vsem svetu 30,2 % anketiranih podjetnic pričakovalo, da bo v naslednjih petih letih zaposlilo šest ali več zaposlenih«
Ključne besede: Žensko podjetništvo, podjetništvo, intervju, konkurenčna analiza, raziskava GEM.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Karmen Friškovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je bil preučiti žensko podjetništvo, predvsem pa se osredotočiti na podjetništvo žensk v Šaleški dolini. Najprej smo želeli izvedeti, kakšne so značilnosti podjetništva v Sloveniji, nato smo se osredotočili na raziskovanje ženskega podjetništva v Šaleški dolini, kot ga zaznavajo podjetnice, ki so sodelovale pri intervjujih, ki so sestavni del diplomskega projekta. V teoretičnem delu smo se seznanili s tem, kaj je podjetništvo, kakšne značilnosti imajo podjetniki in zakaj je podjetništvo pomembno za gospodarstvo. Navedli smo nekaj definicij različnih avtorjev, prav tako pa smo s pomočjo obstoječe literature opredelili značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji. Osredotočili smo se na razlike glede podjetništva po regijah, glede na spol in starost, glede na izobrazbo, dohodek, glede na velikost podjetij ter glede rasti podjetij. Zanimalo nas je tudi, po katerih lastnostih se moški – podjetniki razlikujejo od žensk – podjetnic. V empiričnem delu smo intervjuvali štiri podjetnice iz Šaleške doline, med katerimi sta bili dve podjetnici začetnici in dve uveljavljeni podjetnici, glede na starost njihovega podjetja – postavili smo mejo 42 mesecev oziroma 3,5 leta, odkar so prvič prejele plačilo za opravljeno delo. Na takšen način smo želeli ugotoviti, kako podjetnice zaznavajo podjetništvo v Šaleški dolini, kakšne možnosti imajo ženske v primerjavi z moškimi in zakaj se odločajo za samostojno karierno pot, predvsem nas je zanimal motiv – zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje. Na podlagi njihovih odgovorov smo opravili sintezo njihovih odgovorov, v kateri smo ugotovili, da podjetnice zaznavajo vedno več vključevanja žensk v podjetništvo in da se je podjetništvo v Šaleški dolini v zadnjih nekaj letih zelo razvilo. Za konec so intervjuvane podjetnice podale nekaj predlogov in priporočil za ženske, ki bi se v prihodnosti morda odločile za podjetniško pot in svetovale predvsem, da morajo ženske zaupati v svoje lastno znanje ter sposobnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti podjetništva v Sloveniji, razlike med podjetniki in podjetnicami, žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Objavljeno v DKUM: 14.11.2018; Ogledov: 1328; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1022,41 KB)

5.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V OBČINI MISLINJA
Mojca Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega projekta so ženske in podjetništvo na območju občine Mislinja. Žensko podjetništvo se je v Sloveniji začelo pojavljati predvsem v začetku devetdesetih let, ko smo prehajali v tržno ekonomijo. V diplomskem projektu smo analizirali žensko podjetništvo in značilnosti ženskega podjetništva. Prav tako je bil namen ugotoviti, s katerimi izzivi se srečujejo ter kakšne so spodbude za podjetnice. Predstavili pa smo tudi žensko podjetništvo v občini Mislinja. S pomočjo raziskav drugih avtorjev smo v teoriji najprej opredelili pomen ženskega podjetništva ter lastnosti žensk v podjetništvu, opredelili pa smo tudi razlike med ženskami in moškimi v podjetništvu. Nato smo analizirali demografske značilnosti podjetnic. V četrtem poglavju smo opredelili izzive žensk v podjetništvu, kjer smo izpostavili ovire in priložnosti. V nadaljevanju smo predstavili tudi podpore oziroma spodbude za žensko podjetništvo, na koncu teoretičnega dela pa smo opredelili še položaj podjetnic v občini Mislinja. Empirični del je zajemal intervjuje, ki smo jih opravili s tremi podjetnicami z območja občine Mislinja. Odgovore smo primerjali ter ugotovili, da jih je pri odločitvi za lastno podjetniško pot spodbujala družina. Prav tako so vse podjetnice enakega mnenja, da v občini Mislinja ni posebnih spodbud za ženske v podjetništvu, kar je pomembno sporočilo za oblikovalce ekonomske politike na občinski ravni.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti ženskega podjetništva, ovire pri ženskem podjetništvu, spodbujanje ženskega podjetništva.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Analiza ženskega podjetništva in aspiracijskih ravni
Špela Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Težavno podjetniško okolje, neugodne razmere za nastajanje in razvoj podjetja, trojna vloga, vloga matere, žene in gospodinje ter strah pred neuspehom, so najpogostejši razlogi, za skromen delež ženskih podjetnic v Sloveniji. Kljub dejstvom, da so v povprečju ženske bolj izobražene kot moški, da se plačilna politika med spoloma izravnava ter, da si Evropska unija v zadnjih letih močno prizadeva za krepitev žensk v podjetništvu, kar nenazadnje ugodno vpliva na gospodarsko rast držav, je delež podjetnic še vedno nižji od deleža moških, ki so aktivno vključeni v podjetništvo. Ženske v Sloveniji, so na vodilnih položajih predvsem na področju marketinga, mode in storitvenih dejavnosti, medtem ko je večji delež moških podjetnikov, na vodilnih položajih na področju informacijske tehnologije in v gradbeništvu. V magistrski nalogi obravnavamo pojav podjetništva, ženskega podjetništva ter apiracijskih ravni in proučujemo, ali spol je tisti dejavnik, ki riše ločnico med aspiracijskimi ravnmi posameznikov.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, aspiracijske ravni, rast podjetja, inovativnost, internacionalizacija
Objavljeno v DKUM: 22.05.2017; Ogledov: 1745; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

7.
Slovenski podjetniški observatorij 2003
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Polona Tominc, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Silvo Dajčman, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Monografija Slovenski podjetniški observatorij 2003 je sestavljena iz več raziskovalnih področij. V prvem delu je podan pregled trenutne stopnje podjetništva, ki je pripravljen na osnovi ekonomskih in statističnih podatkov. Razumevanje o tem, kaj se dogaja s slovenskimi podjetji, je pomembno ne samo zaradi izvajanja ustrezne nacionalne ekonomske politike, ampak tudi, da bi ugotovili prednosti in slabosti slovenskih podjetij in v primerjavi s podjetjih iz drugih evropskih držav. Če se želi Slovenija pridružiti najbolj razvitim evropskim državam, bo namreč morala pospešiti svojo gospodarsko rast. Drugi del monografije sestavlja več tem, ki temeljijo na primarni raziskavi vzorca 672 podjetij. Tako so vanj vključene naslednje teme: proučevanje odnosa med bankami in malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) z vidika financiranja, proučevanje ženskega podjetništva, možnosti grozdenja ter značilnosti okoljske odgovornosti podjetij in razvoja kompetenc.
Ključne besede: podjetje, podjetnik, podjetništvo, žensko delo, mala podjetja, podjetniška demografija, financiranje MSP, žensko podjetništvo, grozdenje, okoljska odgovornost
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1759; Prenosov: 170
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
PRIMERJALNA ANALIZA PODJETNIŠTVA IN ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA NA KOROŠKEM
Maja Mihev, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je gonilna sila razvoja gospodarstva. V svetu vsakodnevnih sprememb se podjetništvo vse bolj razvija, zato je pomembno, da ljudje svoje znanje in sposobnosti čim boj učinkovito in kreativno uporabijo v praksi. Podjetnik mora biti sposoben zaznati in izkoristiti poslovno priložnost. Z vlaganjem svojega truda, časa in sredstev dodaja poslu novo, boljšo vrednost. Ženske se vse premalo vključujejo v poslovno okolje, zato je žensko podjetništvo tako na Koroškem kot v celotni Sloveniji v veliki meri neizkoriščen potencial. V diplomskem projektu smo natančno opredelili podjetništvo in predstavili podjetništvo v Sloveniji. Pojasnili smo podjetniški proces in navedli, kaj vse je zanj potrebno. Prav tako smo predstavili podjetniške možnosti in se dotaknili napovedi o podjetništvu v prihodnosti. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili podjetnika, njegovo osebnost in lastnosti, vloge, v katerih se podjetnik pojavlja, in opisali, kaj vse lahko podjetnika motivira, da se odloči za vstop v poslovni svet. Nato smo se osredotočili na značilnosti žensk ‒ podjetnic ter na prednosti in slabosti ženskega podjetništva. Temu sledi lastna raziskava, kjer smo v središče obravnave postavili podjetništvo na Koroškem, ugotavljali smo razlike med podjetniki in podjetnicami v regiji. Raziskava kaže, da se podjetnice na Koroškem kljub višji izobrazbi v primerjavi z moškimi kolegi v manjši meri odločajo za vstop v poslovni svet. Ženske se pri ustanavljanju podjetja srečujejo z večjimi težavami kot moški, predvsem so to težave pridobivanja finančnih sredstev. Ugotovili smo, da so podjetniki v povprečju bolj pripravljeni tvegati v primerjavi s podjetnicami, saj se podjetnice v večini odločajo za posle, ki so manj tvegani.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnik, poslovna priložnost, razlika.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2016; Ogledov: 2079; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
POLOŽAJ ŽENSK V POSLOVNEM SVETU - RAZLIKE MED PODJETNIKOM IN PODJETNICO
Alenka Pisnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: V besedilu diplomskega projekta je predstavljeno žensko podjetništvo. Predstavljeno je tudi podjetništvo nasploh, žensko podjetništvo v Sloveniji, položaj žensk v poslovnem svetu ter razlike med podjetnikom in podjetnico. Ker se ženske razlikujejo od moških, se tudi pristop do podjetništva bistveno razlikuje. Kljub temu da so ženskam zagotovljene v podjetništvu enake pravice kot moškim, so še vedno v »zaostanku«, oziroma se srečujejo z večjimi ovirami kot moški. Mnoge podjetnice se srečujejo z različnimi ovirami, ki jim preprečuje udejstvovanje v podjetništvu. Ena pomembnih ovir je gotovo samopodoba podjetnic, ker se ne vidijo kot poslovne osebe. Nimajo toliko samozavesti kot moški, saj menijo, da so njihove ideje manj zaželene. Mislijo, da nimajo dovolj znanja za samozaposlitev. V praktičnem delu je predstavljena primerjava podjetnika in podjetnice. Izveden je bil intervju s podjetnikom in podjetnico, dobljeni odgovori so primerjani med sabo. Podjetnice se razlikujejo od podjetnikov glede motivacije za ustanovitev podjetja, pridobitve ustanovitvenega kapitala, osebnostnih značilnostih ter izkušenj. Ženske se tudi kasneje odločijo za podjetniško dejavnost kot moški. Morda zato, ker se odločijo za to dejavnost pogosto iz nuje.
Ključne besede: žensko podjetništvo, GEM, razlike med podjetnikom in podjetnico, podjetnice, položaj podjetnic
Objavljeno v DKUM: 30.03.2016; Ogledov: 1974; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (1011,06 KB)

10.
PODJETNIŠTVO ZA ŽENSKE - VPLIV PODJETNIŠKEGA UDEJSTVOVANJA NA ŽIVLJENSKO ZADOVOLJSTVO
Maja Velcer, 2015, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo že od nekdaj velja za specifični način kariernega udejstvovanja, katerega se lotijo tisti posamezniki, ki še posebej cenijo neodvisnost in svobodo pri življenjskih odločitvah. V tem smislu podjetništvo ni zgolj način kariernega delovanja, pač pa gre za način življenja, ki podjetniku omogoča izpolnjevanje lastnega potenciala na najvišjem nivoju. Če je torej podjetništvo način življenja, potem nas zanima ali je lahko tudi pomemben dejavnik pri doseganju življenjskega zadovoljstva. Biti »srečen« oziroma »zadovoljen« je sicer lahko zelo širok pojem, a skozi naše diplomsko delo smo ugotovili, da obstaja močna povezava med izpolnjevanjem človekovih potencialov oziroma samoaktualizacijo in doseganjem življenjskega zadovoljstva. Ugotovili smo, da lahko človek dosega najvišjo stopnjo življenjskega zadovoljstva takrat, kadar izpolnjuje svojo najvišjo potrebo, potrebo po samouresničenju. Ker smo se v našem diplomskem delu dodatno osredotočili še na ženske, smo med drugim proučili tudi razlike med spoloma na področju življenjskih vrednot in pričakovanj, pa tudi same življenjske motivacije. Tako smo ugotovili, da imajo ženske večinoma drugačne vrednote od moških in da ta drugačnost vpliva tudi na karierne aspiracije. Ko smo proučevali podjetniške aspiracije žensk in moških smo prav tako ugotovili, da ženske vstopajo v podjetništvo z drugačnimi cilji in motivacijo. Na tak način smo lahko prepoznali vzroke za, kljub rasti še zmeraj, majhen delež ženskega podjetništva v svetu. Ugotovili smo, da je žensko podjetništvo precej drugačno od moškega podjetništva, ki je sicer tudi temelj opredeljevanju in podpiranju splošnega podjetništva v javnosti. Skozi diplomsko delo smo tako raziskali različnost podjetniških aspiracij med ženskami in moškimi ter vplivnost podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo. Naš cilj je bil odkriti vrsto podjetniškega udejstvovanja, ki bi ženske, predvsem tiste s podjetniško osebnostjo, pripeljal do življenjskega zadovoljstva. Pri pregledu literature in obstoječih raziskav smo se namreč lahko prepričali o pozitivnem vplivu podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo predvsem pri ljudeh, ki so tako privzgojeno (po vrednotah) kot tudi genetsko nagnjeni k podjetniški aktivnosti. Dejstvo je, da ženske, prav tako kot moški, življenjsko zadovoljstvo lahko dosegajo s samouresničenjem, torej z uresničenjem svojih potencialov, vendar pa je bistvena razlika v tem, da večina žensk poseduje tako karierni kot tudi družinski potencial (materinstvo), pri čemer pa je potreba po izpolnitvi enako močna pri obeh. Ženska bo zato za doseganje najvišje stopnje življenjskega zadovoljstva morala vzpostaviti močno ravnotežje med družinskim in kariernim življenjem, pri tem pa, smo ugotovili, je podjetniško udejstvovanje ena izmed najboljših alternativ.
Ključne besede: ŽENSKO PODJETNIŠTVO, ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO, PODJETNIŠKO UDEJSTVOVANJE, MOTIVACIJA, ŽIVLJENJSKE VREDNOTE, URAVNOTEŽENJE DELO-ŽIVLJENJE
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1338; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1004,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici