| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ženske in zapor : zgodovinski pregled
Ana Ekart, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta žensk in odzivi nanjo so se skozi zgodovino spreminjali, odvisni pa so bili predvsem od položaja žensk v takratni družbi. V 18. in prvi polovici 19. stoletja je bila vloga ženske močno podrejena moškemu, kar se je še posebej odražalo v zaporih. Veljala je za šibko, čisto bitje, katere glavno poslanstvo je skrb za družino. Ženska, ki ni ustrezala idealom tistega časa, je bila označena za nemoralno in sramotno. Kazniva dejanja žensk so bila v veliki meri ostreje kaznovana kot moška, velikokrat pa so bile ženske obsojene za kriminalna dejanja, katera za moške niso bila kazniva. Kriminologi in penologi dolgo časa niso posvečali posebne pozornosti kriminaliteti žensk. Zapornice so bile vse do druge polovice 19. stoletja potisnjene v ozadje. Strokovnjaki razlog za to pripisujejo majhnemu številu obsojenih žensk in dejstvu, da so bili raziskovalci zaporskega sistema moški. Šele reformatorsko gibanje, katerega pripadniki so se zavzemali za izboljšanje razmer za ženske v zaporih, začne osvetljevati trpljenje zaprtih žensk. Slabe higienske razmere, prostorska stiska, pomanjkanje zasebnosti in fizične ter spolne zlorabe, so predstavljale vsakdan zapornic. Reformatorska gibanja, ki so se okrepila v 19. stoletju, so v prvi vrsti strmela k ustanovitvi neodvisnih zaporov za ženske, ne le v fizičnem temveč tudi administrativnem smislu. Razmere v zaporih od 18. stoletja do danes so se močno izboljšale. Eden izmed razlogov je spremenjen pogled na kriminaliteto žensk, ki se je z razvojem socialnih in feminističnih teorij, oddaljil od pozitivističnih teorij, katere so žensko dojemale kot psihološko in biološko determinirano bitje, ob tem pa zanemarile morebiten vpliv socialnih dejavnikov. Prav tako se je z naraščajočim deležem ženske zaporske populacije od druge polovice 19. stoletja, povečalo zanimanje kriminologov in penologov za raziskovanje žensk v zaporskih sistemih. Kaznovanje žensk je skozi zgodovino postalo bolj humano, zapori pa prilagojeni potrebam obsojenk, za katere je zmotno veljalo, da zapor doživljajo enako kot moški.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznovanje, ženske, ženski zapori, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (553,45 KB)

2.
Posebnosti prestajanja kazni zapora za ženske : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sandra Samida, 2017, diplomsko delo

Opis: Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili in so še vedno izoblikovani predvsem po vzoru moških. Glede na to, da se v zadnjih letih število žensk v zaporih drastično dviga, to predstavlja pereč problem pri obsojenih ženskah. S tem so ženske prikrajšane, morda celo zapostavljene, pri njihovih specifičnih posebnostih in potrebah, ki jim pri prestajanju kazni predstavljajo ključno vlogo. Izpostavljenih je osem posebnosti, ki v največji meri vplivajo na obsojene in jih zaradi tega postavljajo v občutno slabši položaj kot moške zapornike. Opozarja se na naslednje dejavnike: nosečnost, materinstvo, prestajanje kazni zapora z otroki, pomanjkanje dela, daljšo oddaljenost od doma, stigmatizacijo in etiketiranje, zdravje zaprtih žensk ter predhodno viktimizacijo. Teoretično velja materinstvo za najbolj tvegan in zaskrbljujoč dejavnik, medtem ko praksa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izpostavlja ločeno prestajanje kazni zapora glede na spol ter s tem daljšo oddaljenost od doma. Na podlagi opravljene raziskave v ZPKZ Ig, se slabši pogoji žensk v zavodu kažejo predvsem v pomanjkanju intimne sobe, enotnem zaporu za ženske, iz česar sledi daljša oddaljenost zapornic od doma, skupnem prestajanju kazni vseh obsojenk, ne glede na težo storjenega kaznivega dejanja in dolžino kazni ter mnogo drugih. Ga. Glavica (osebni intervju, 30.4.2017) na tem mestu izpostavlja predvsem pomanjkanje prostora, bodisi za obiske bodisi za razne varnostne ali osebne preglede, ali pa gre za pomanjkanje prostora na splošno. Delo prikazuje, da je ZPKZ Ig sicer primer dobre prakse, še vedno pa obstajajo velike potrebe po spremembi sistema kaznovanja, ki bi ženskam omogočile drugačno in predvsem ugodnejše prestajanje kazni zapora. Namen je opozoriti na opisano problematiko, s čimer poudarimo mnogokrat spregledan dejavnik – kaznovanje žensk.
Ključne besede: kriminaliteta, storilke kaznivih dejanj, obsojenke, zapori za ženske, ženski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1789; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

3.
Obsojenke z otroki v slovenskem ženskem zaporu
Mateja Vrhar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, ženski zapori, obsojenke, otroci, varnost, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 773; Prenosov: 162
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici