| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POETIKA KRATKE PROZE MOJCE KUMERDEJ
Vesna Kušar, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem s pomočjo literarnoteoretičnih ter literarnozgodovinskih dognanj znanstvenikov proučevala kratkoprozni deli Fragma in Temna snov sodobne slovenske avtorice Mojce Kumerdej. V teoretičnem uvodu sem se na kratko posvetila obdobju, v katerem ustvarja pisateljica. Ugotovila sem, da gre za obdobje slovenske postmoderne. Pri analizi tega obdobja sem se oprla na spoznanja Janka Kosa, ki trdi, da slovenska literarna postmoderna nastopi po slovenski moderni, in sicer leta 1970. To je literarno obdobje, ki združuje tudi nasprotujoče si smeri: neorealizem, postsimbolizem, neodekadenca, modernizem, eksistencializem, magični realizem in postmodernizem. Slovensko literarno postmoderno imenujemo tudi obdobje »avtopoetik«, saj v tem obdobju avtorji nimajo predpisanih nikakršnih vzorcev, v izbiri literarnih usmeritev se odločajo individualno. Bistvene značilnosti slovenske literarne postmoderne so raznolikost, sinkretično povezovanje različnih prvin, vpliv globalizacije (preseganje določenih literarnih smeri in tokov), avtopoetika, estetski pluralizem, razmah trivialne in žanrske literature, ki se lahko približa »visoki«. Obravnavana avtorica sodi v neorealistično smer, ki je najbolj izrazita prav v kratki prozi. Za ta tip besedil je značilno čim bolj realno predstavljanje stvarnosti. Snovno-tematsko sodi v takšna besedila prikazovanje avtentične podobe družbe, socialne stvarnosti, narave in vsakdanjega življenja. Ena izmed osrednjih tem je ljubezen. Osrednji predmet diplomskega dela sta kratkoprozni zbirki Fragma (2003) in Temna snov (2011). Zbirka Fragma je sestavljena iz trinajstih zgodb, kjer so v ospredju na videz običajni posamezniki, a pod zunanjostjo se v teh akterjih skriva »fragma«, ki je zapredek nečesa. Nezavedna se nahaja v ljudeh in se v najboljšem primeru pretvori v nekaj ustvarjalnega (Ljubezen je energija) ali pa poči in vodi v destruktivna, zločinska dejanja (detomor, samomor, sadomazohizem in druge patološkosti). V zbirki Temna snov že sam naslov zbirke najbolje označuje enajst sicer heterogenih zgodb. Kumerdejeva pravi, da bi naj poleg le nekaj odstotkov vidne snovi v vesolju obstajala temna, nam nevidna, nezaznavna snov, in pa temna energija (Petrič 2011). Tako se avtorica skozi preigravanja številnih identitet loteva teh skritih, temnih vsebin človeka. Osrednje teme te zbirke so posameznikove osebne travme, zločini, spolne zlorabe, materializem. Jezik je v obeh zbirkah nezahteven, komunikativen, zaznamovan s pogovornimi in slengovskimi izrazi. V diplomski nalogi sem se posvetila tudi ženskim likom v kratki prozi Mojce Kumerdej. V obeh zbirkah (Fragma, Temna snov) se ženske pojavljajo v različnih vlogah, in sicer v vlogi matere, usodne ženske, emancipiranke, poročene ženske, morilke in prijateljice. Za kratko prozo Mojce Kumerdej so značilne močne, samozavestne, zapeljive in neodvisne ženske. Vse junakinje so odločne in predane svojim ciljem. Niso zgolj igračke v rokah moških, ampak si same krojijo svojo usodo. Mojca Kumerdej se s svojim kratkoproznim opusom nedvomno uvršča med najkakovostnejše slovenske neorealistične avtorice. A slovenska literarna kritika in zgodovina slovenskim ženskim literarnim ustvarjalkam še zmeraj ne namenjata dovolj pozornosti in ne cenita dosežkov, za katere so zaslužne.
Ključne besede: slovenska literarna postmoderna, ženska literatura, kratka proza Mojce Kumerdej (Fragma, Temna snov), ženski liki v kratki prozi Mojce Kumerdej.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1676; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
SEKS IN ŽENSKE V DELIH CHARLESA BUKOWSKEGA IN HENRYJA MILLERJA
Dijana Žabkar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Seks in ženske v delih Charlesa Bukowskega in Henryja Millerja prikazuje področje ameriške proze v času začetka prebujanja seksualne revolucije, ki je povzročila tudi željo po svobodi izražanja v literarnih delih. Namen diplomskega dela je bil raziskati izbrana dela obeh avtorjev, v katerih se odražajo avtobiografski vidiki erotike in razmerij s številnimi ženskami. Analizo sem podprla s temeljnimi koncepti seksualnosti, erotike in spolnih praks. S pomočjo preučevanja življenj obeh avtorjev in obravnave izbranih del sem odprla tudi vprašanje o žanrski uvrščenosti romanov, ki so bili pogosto označeni za erotične, obscene in pornografske. Kljub številnim obtožbam se je izkazalo, da romanom omenjene oznake pripadajo le delno, zgolj zaradi pristnega slikanja resničnosti, katere del sta bila tudi avtorja. Temeljita motivno-tematska analiza del obeh avtorjev je pokazala stvarno prikazovanje vsakdanjega življenja, ki je bilo v nasprotju s takratnimi načeli družbe. Izkazalo se je, da so osebne izkušnje avtorjev močno vplivale na izoblikovanje nazorov do spolnosti, ki so se odražali v njunih delih. Prav tako so ženski liki v izbranih delih predstavljali resnične osebe iz življenj obeh avtorjev, v odnosu do moških likov pa so bili prikazani inferiorno.
Ključne besede: Charles Bukowski, Henry Miller, seks, erotika, ženski liki, cenzura.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (721,81 KB)

3.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH MAG. ZBIRATELJ IN ŽENSKA FRANCOSKEGA POROČNIKA JOHNA FOWLESA Z VIDIKA POSTMODERNIZMA
Nastja Spasković, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo najbolj brane romane Johna Fowlesa, angleškega pisatelja, ki ga mnogi predstavljajo kot enega temeljnih avtorjev postmodernizma: Zbiratelj, Mag in Ženska francoskega poročnika. Izhajamo iz postmodernizma v Fowlesovih romanih, ki ga zaznamuje vzpostavljanje fikcije, grajene na večplastni resničnosti, v kateri sta resničnost in neresničnost pogosto enačeni. Postmodernizem v romanih je izražen z avtorjevim poseganjem v zgodbo z avtorskimi komentarji, citiranjem avtorjev, njihovih književnih in znanstvenih del, mešanjem visoke in nizke literature, umetnostnih in neumetnostnih besedil, vnašanjem številnih zgodovinskih dejstev in natančnih opisov v zgodbi ter za Fowlesa še posebej izrazitimi odprtimi konci. Največ prostora v magistrskem delu posvečamo ženskim likom, ki jih opredeljujemo kot stereotipno zasnovane like, ki jih določajo brezobličnost, nestabilnost, pasivnost, omejenost, pobožnost, telesnost, duhovnost, iracionalnost in voljnost. V skladu s teorijo postmodernističnih likov ženske opredeljujemo tudi kot postmodernistične like, ki kažejo raznolikost, variabilnost, dvojnost, tudi znotraj enega romana, enigmatičnost, skrivnostnost, nejasnost in nerazumljivost, predvsem pa nepodrejenost mimesis, katero postmodernistični liki pogosto spodkopavajo. Ženske like določajo biološka, socialna in psihološka koda. Najizrazitejša postmodernistična značilnost ženskih likov je dejstvo, da predstavljajo svojo verzijo resničnosti, kar pomeni, da Fowles prav s sopostavljanjem ženskega in moškega sveta prikaže pluralnost resničnosti. V sklepnih poglavjih ugotavljamo, da se Fowles v romanih poslužuje prvoosebnega in tretjeosebnega pripovedovalca, s pomočjo katerih gradi ženske like kot stereotipne in postmodernistične. Prvoosebni pripovedovalec in prvoosebni avtorski komentarji so sredstvo, s katerim Fowles razbija eno izmed resničnosti, ki jih gradi. Prav raba prvoosebnega pripovedovalca in prvoosebnih avtorskih komentarjev sta namreč tista, ki Fowlesu omogočata izražanje stereotipnih mnenj o ženskah, ki predstavljajo eno od resničnosti v Fowlesovi fikciji.
Ključne besede: postmodernizem, John Fowles, metafikcija, ženski liki, pripovedovalec
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1041; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Ženska v meščanski prozi Iva Šorlija
Jožica Čeh Steger, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava se ukvarja s Šorlijevim pogledom na žensko in z ženskimi liki v njegovi meščanski prozi, s katero je v slovenski književnosti nadaljeval Kersnikovo in Govekarjevo tematizacijo meščanskega erotike. Šorlijevi tipični ženski liki, kot so lahkožive ženske, spogledljivke, nezveste žene, prešuštnice, histerične ženske, so povezani z avtorjevo odločitvijo za tematizacijo meščanske erotike, pri tem je opaziti nekatere motivne sorodnosti z Maupassantovo prozo, ki jo je Ivo Šorli tudi prevajal. Podobno kot pri Maupassantu je tudi v Šorlijevi prozi iz prve polovice 20. stoletja zapisanih veliko moških predsodkov o ženski, ki jih je avtor poznal tudi iz nekaterih znanih filozofsko-psiholoških spisov o ženski.
Ključne besede: slovenska književnost, literarne osebe, ženski liki, ženski tipi, meščanska proza, roman, avtobiografski roman, erotika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 686; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (171,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Majcnova kratka proza v kontekstu moderne in njene slogovne značilnosti
Jožica Čeh Steger, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se ukvarja z Majcnovo kratko prozo do leta 1923, katere osrednji del je nastal v času pisateljevih študentskih let na Dunaju, to je v letih od 1908 do 1913. Analiza Majcnove kratke proze je postavljena v kontekst Ivana Cankarja in dunajske moderne. Lik otroške ženske, nasprotje med spoloma, tema umetnika in ženske, stilizirani opisi deklet, smrti ter literarnih prostorov povezujejo Majcnovo kratko prozo s Petrom Altenbergom ter motivno-tematskimi in stilnimi prvinami secesije.
Ključne besede: slovenska književnost, proza, kratka proza, erotika, velemestna erotika, meščanska proza, ženski liki, moderna, slog
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 677; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (175,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
VPLIV ARHETIPOV NA RAZVOJ PROTAGONISTOV V HESSEJEVIH ROMANIH DEMIAN, NARCIS IN ZLATOUST TER STEPNI VOLK
Peter Greif, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje osebnostni razvoj protagonistov v romanih Demian, Narcis in Zlatoust ter Stepni volk, in sicer z vidika teorije razvoja osebnosti Carla Gustava Junga. Osebnostni razvoj Jung imenuje proces individuacije, ki temelji na polarnih nasprotjih zavestno – nezavedno, dan – noč, moško – žensko. Ob tem nastajajo konflikti, ki jih protagonisti obravnavanih romanov rešujejo s pomočjo pretežno ženskih arhetipov, ti pa so produkt kolektivnega nezavednega. Delo spremlja proces individuacije protagonistov in analizira arhetipe, ki vplivajo na potek njihovega razvoja: anima in velika mati sta najizrazitejša ženska arhetipa, najizrazitejši moški arhetip pa je modri starec.
Ključne besede: Hermann Hesse, proces individuacije, C. G. Jung, ženski liki, arhetipi, Demian, Stepni volk, Narcis in Zlatoust
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1114; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (859,23 KB)

7.
LEPOSLOVNE OBJAVE MARIJANE KOKALJ ŽELJEZNOV V REVIJI ŽENSKI SVET (1923-1941)
Lucija Hvalič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja literarno ustvarjanje Marijane Kokalj Željeznov v reviji Ženski svet (1923–1941). Avtorica je v reviji sodelovala od l. 1925 do l. 1935. Analizirali smo objavljene pesmi in prozne tekste ter se osredotočili na vlogo ženskih lirskih subjektov oz. likov v leposlovnih objavah. Zanimala nas je predvsem tradicionalna in naprednejša vloga ženske v omenjenih leposlovnih objavah, kjer smo izhajali iz razprave in modela Urške Perenič iz Slavistične revije (2007). V uvodnem delu smo zato predstavili program revije, saj nas je zanimalo, kako se avtoričino napisano leposlovje sklada s programskimi usmeritvami revije, nato pa smo prešli k analizi vseh posameznih leposlovnih objav. Na koncu je avtorica uvrščena v širši kontekst medvojne kratke proze.
Ključne besede: Marijana Kokalj Željeznov, Ženski svet, ženski lirski subjekt, ženski liki
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 670; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
ANALIZA ŽENSKIH LIKOV V ROMANIH UČITELJICA KLAVIRJA, LJUBIMKI IN NASLADA ELFRIEDE JELINEK
Anka Vidmar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga skozi perspektivo marksistične in feministične literarne teorije analizira ženske like v treh romanih avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. V teoretičnem delu so predstavljene politične in kulturne razmere v Avstriji in njihov vpliv na sodobno avstrijsko književnost ter književnost avstrijskih pisateljic. Osnova analize književnih likov v Ljubimkah, Učiteljici klavirja in Nasladi so marksizem, feminizem in psihoanaliza. Naloga je zgrajena tako, da obravnava štiri dejavnike, in sicer imena, poklice, okolje in odnose ženskih književnih likov, pri čemer je predvsem v družbenem okolju in odnosih opazen močan vpliv patriarhata. V tem smislu je diplomska naloga, kakor tudi književnost Elfriede Jelinek, politična. Namen pisateljice je razbliniti blišč kapitalizma in osvetliti razloge ženske podrejenosti v patriarhatu, to pa ji uspeva s prikazom nasilja, vulgarnosti in s pretiravanji.
Ključne besede: Elfriede Jelinek, patriarhat, marksizem, feminizem, psihoanaliza, Ljubimki, Učiteljica klavirja, Naslada, ženski književni liki, kapitalizem, sodobna avstrijska književnost, avstrijske pisateljice, politika.
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 2474; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
ZNAČILNOSTI ŽENSKE ZGODBE V PRIPOVEDNI PROZI CIRILA KOSMAČA
Maja Zver, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Značilnosti ženske zgodbe v pripovedni prozi Cirila Kosmača so bili predmet obravnave ženska v vlogi pripovedovalke zgodb in ženski liki, ki so prevzemali različne značaje, se pojavljali v različnih vlogah in so oblikovali številne zanimive ženske zgodbe in usode v danih življenjskih situacijah. Cirila Kosmača so v svojem pripovednem delu zanimali nenavadni vaški značaji, vaški posebneži t.i. norčki oziroma »otroci božji«. V njegovih novelah so se v takšni vlogi pojavili tudi nekateri ženski liki, s katerimi je želel pokazati na netolerantnost vaške skupnosti in cerkve do žensk, ki so imele nezakonske otroke, na njihovo duševno stisko in brezpravnost v takratni družbi. Z nekaterimi ženskimi liki je izražal svoje hrepenenje po mladosti, spet z drugimi je opozoril na vojno nasilje nad ženskami. Njegov smisel za humorno »risanje« ženskih značajev je prišel do izraza pri oblikovanju vaških klepetulj, obrekljivk, »bab«, »čeč« in »poguznic«, ki jih v njegovih delih ni malo. Posebno povezovalno vlogo pa je v pripovednih delih dodelil liku svoje mame Nance, h kateri se je s svojimi spomini nenehno vračal in po pripovedovanju katere je nastala njegova novela Tantadruj. Vlogo pripovedovalke pa je v noveli Očka Orel in romanu Pomladni dan prevzela tudi teta Ana.
Ključne besede: Ciril Kosmač, ženski liki, ženski karakter, ženska zgodba, ženska v vlogi pripovedovalke zgodb.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 2557; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (479,55 KB)

10.
Ženski literarni liki v pripovedni prozi Milene Mohorič
Nina Prešern, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti življenje in delo slovenske pisateljice Milene Mohorič, analizirati ženske literarne like v pisateljičini pripovedni prozi in opisati, kakšne družbene vloge opravljajo. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, metodo analize in sinteze ter metodo generalizacije in specializacije. Analiza je pokazala, da se v pripovedni prozi Milene Mohorič pojavljajo naslednji ženski literarni liki: dekleta, matere, zakonske žene, ljubice, učiteljice, umetnice, služkinje, interniranke, ženske v partizanski bolnišnici in emancipiranke. Ti literarni liki odražajo realni družbeni položaj in vlogo slovenskih žensk v javni in zasebni sferi v tridesetih in štiridestih letih 20. stoletja.
Ključne besede: Milena Mohorič, ženski literarni liki, žensko vprašanje, književnost med obema vojnama.
Objavljeno: 10.01.2012; Ogledov: 2474; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici