| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava izida raka dojk pri mladih bolnicah
Barbara Dežman, Urša Dimnik, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: rak dojk, mlade ženske, uPA/PAI-1, agresivnost raka dojk
Objavljeno v DKUM: 11.02.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (657,29 KB)

2.
Sociološka analiza menstruacije kot specifike vsakdanjega življenja žensk
Petra Premrl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo menstruacijo kot specifiko vsakdanjega življenja žensk. Pripravljen je pregled teoretičnih smeri, ki obravnavajo odnos in razlike med spoloma ter pregled dojemanja menstruacije in ženskega telesa s strani družbe in posameznic od obdobja antike do danes. Delo se dotakne ekonomskega položaja žensk in njegovega vpliva na potrošnjo sanitetnih izdelkov, povezanih z menstruacijo. Namen empiričnega dela naloge je predstaviti stališča študentk do razlik med spoloma in menstruacije ter njenega vpliva na vsakdanje življenje. Raziskava s pripravo, izvedbo in analizo ankete je bila izvedena na vzorcu 408 študentk iz različnih visokošolskih ustanov. Za analizo podatkov smo uporabili analitično sintetični pristop ter deskriptivno statistiko. Analiza podatkov je pokazala, so študentke ozaveščene o obstoju fizioloških in psiholoških razlik med spoloma in da menstrualne stigme in tabuji vplivajo na informiranje o menstruaciji. Študentke se o njej najlažje in najkvalitetnejše pogovarjajo z ženskimi sorodnicami ali prijateljicami oziroma sovrstnicami. Dojemanje menstruacije med študentkami ni negativno, kažejo pa se njene negativne posledice na njihovo vsakdanje življenje, saj se več kot polovica respondentk (51,5 odstotka) zaradi menstruacije občasno izogiba nekaterim aktivnostim in 39 odstotkov jih ima občutek, da morajo menstruacijo skrivati. Menstruacijo najbolj povezujejo z odsotnostjo nosečnosti, bolečinami, zdravjem ter kot dokazovanje reprodukcijske sposobnosti, kar kaže, da je njeno dojemanje močno povezano z opravljanjem reprodukcijske vloge ženske.
Ključne besede: ženske, spol, menstruacija, stigma, tabu, socioekonomski položaj
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 150; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (786,53 KB)

3.
Razlike med moškim in ženskim stilom vodenja
Alen Lovrec, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v času nenehnih sprememb, ki se med drugim odražajo tudi na trgu dela. Ena pomembnejših značilnosti svetovnega trga dela v zadnjih letih je naraščanje deleža ženske delovne sile na vodilnih mestih. Čeprav se stvari premikajo, je naša družba daleč od enakosti, saj se ženske pri doseganju najvišjih položajev v organizacijah še zmeraj srečujejo z nekaterimi ovirami na delovnih mestih. Nekatere si postavljajo same, druge jim postavljajo družba in delovne zahteve. Da bi lahko ženske uresničile svoj potencial, morajo prepoznati ovire, ki jih pestijo na delovnem mestu, ter najti in uporabiti načine za njihovo premagovanje. Najpogostejše ovire vključujejo stereotipe o moškem in ženskem spolu, prebijanje steklenega stropa (predsodki, diskriminacija), kulturne, zakonske, izobraževalne in podjetniške ovire, spolno nadlegovanje in druge. V nalogi na podlagi intervjuja in lastnih ugotovitev podamo predloge za lažje premagovanje oziroma odpravo teh ovir.
Ključne besede: vodenje, stil vodenja, management, vodja, stereotipi, moški, ženske, žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

4.
Znanje, odnos in navade žensk o samopregledovanju dojk
Nastja Špelec, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak dojke predstavlja velik zdravstveni problem po svetu, saj je eden izmed vodilnih vzrokov smrti pri ženskah po menopavzi glede vseh malignih obolenj. Za pravočasno odkrivanje le-tega je pomembno redno izvajanje samopregledovanja dojk po 20. letu starosti. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšno znanje, odnos in navade imajo ženske o samopregledovanju dojk. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature. Članke, ki smo jih uporabili v zaključnem delu, smo pridobili v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Web of Sciences. Članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute (JBI) kontrolnih seznamih. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili tematsko analizo. Od dobljenih 1532 zadetkov smo glede na primernost v končno analizo vključili devet člankov. Glavni rezultati analize so pokazali, da v večini ženske premalo izvajajo samopregledovanje dojk. Razlog za to je slabo znanje o tem, zaradi premajhnega informiranja žensk ter negativen odnos žensk do samopregledovanja dojk. Samopregledovanje dojk je pomembna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk, zato je bistveno, da se o tehniki le-tega več govori. S tem bi pripomogli k izboljšanju znanja in odnosa žensk do smopregledovanja.
Ključne besede: Ženske, samopregledovanje dojk, rak dojk.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 246; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (547,78 KB)

5.
Seksizem v policijski uniformi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tinkara Susman, 2021, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Ključne besede: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (625,27 KB)

6.
Strah pred kriminaliteto pri moških in ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Vokić, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (906,69 KB)

7.
Feministične ideje in družbene vloge žensk v romanu Ženske Marilyn French
Suzana Remih, 2021, magistrsko delo

Opis: Ženske so bile večji del zgodovine zaradi prevlade patriarhata v slabšem družbenem položaju kot moški. Ko so ženske začele opažati svoje drugorazredne vloge, se je razvil feminizem, ki se je zavzemal za ukinitev podrejenega položaja žensk na vseh področjih. V tem obdobju se je tudi književnost, predvsem izpod peres pisateljic, ukvarjala z vprašanji položaja žensk v družbi. V svojem magistrskem delu sem skozi analizo romana Ženske skušala ugotoviti, kakšne družbene vloge imajo ženski liki v romanu in katere feministične ideje se v delu pojavijo. Roman Marilyn French, ki sledi življenju in feminističnemu prebujanju Mire Ward in njenih prijateljic, vsekakor vsebuje feministične ideje. Ženski liki, ki so na začetku romana ujeti v tradicionalnih ženskih vlogah, se odločijo za spremembe, se odpovedujejo neuspešnim zakonom in med sabo govorijo o neenakosti med spoloma. Prikazovanje ekonomske odvisnosti žensk, bremen materinstva in neplačanega gospodinjskega dela, pomanjkanja časa za lastne interese, neenakopravnosti, manjvrednosti, izkoriščanja, zatiranosti ali celo nevidnost v javnih in zasebnih življenjih so glavne teme romana. Pisateljica pa prikaže tudi bolečino in ovire, ki ženske čakajo na poti do osvoboditve, saj boj proti močnim družbenim strukturam prinese trpljenje, odpovedovanje in osamljenost.
Ključne besede: Marilyn French, Ženske, feminizem, družbene vloge, spol, odnosi, družbeni položaj žensk
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (742,00 KB)

8.
Spolno nadlegovanje preko spleta : pojavnost in značilnosti viktimizacije med mladimi odraslimi ženskami
Klavdija Klavžer, 2021, diplomsko delo

Opis: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

9.
Ženske in zapor : zgodovinski pregled
Ana Ekart, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta žensk in odzivi nanjo so se skozi zgodovino spreminjali, odvisni pa so bili predvsem od položaja žensk v takratni družbi. V 18. in prvi polovici 19. stoletja je bila vloga ženske močno podrejena moškemu, kar se je še posebej odražalo v zaporih. Veljala je za šibko, čisto bitje, katere glavno poslanstvo je skrb za družino. Ženska, ki ni ustrezala idealom tistega časa, je bila označena za nemoralno in sramotno. Kazniva dejanja žensk so bila v veliki meri ostreje kaznovana kot moška, velikokrat pa so bile ženske obsojene za kriminalna dejanja, katera za moške niso bila kazniva. Kriminologi in penologi dolgo časa niso posvečali posebne pozornosti kriminaliteti žensk. Zapornice so bile vse do druge polovice 19. stoletja potisnjene v ozadje. Strokovnjaki razlog za to pripisujejo majhnemu številu obsojenih žensk in dejstvu, da so bili raziskovalci zaporskega sistema moški. Šele reformatorsko gibanje, katerega pripadniki so se zavzemali za izboljšanje razmer za ženske v zaporih, začne osvetljevati trpljenje zaprtih žensk. Slabe higienske razmere, prostorska stiska, pomanjkanje zasebnosti in fizične ter spolne zlorabe, so predstavljale vsakdan zapornic. Reformatorska gibanja, ki so se okrepila v 19. stoletju, so v prvi vrsti strmela k ustanovitvi neodvisnih zaporov za ženske, ne le v fizičnem temveč tudi administrativnem smislu. Razmere v zaporih od 18. stoletja do danes so se močno izboljšale. Eden izmed razlogov je spremenjen pogled na kriminaliteto žensk, ki se je z razvojem socialnih in feminističnih teorij, oddaljil od pozitivističnih teorij, katere so žensko dojemale kot psihološko in biološko determinirano bitje, ob tem pa zanemarile morebiten vpliv socialnih dejavnikov. Prav tako se je z naraščajočim deležem ženske zaporske populacije od druge polovice 19. stoletja, povečalo zanimanje kriminologov in penologov za raziskovanje žensk v zaporskih sistemih. Kaznovanje žensk je skozi zgodovino postalo bolj humano, zapori pa prilagojeni potrebam obsojenk, za katere je zmotno veljalo, da zapor doživljajo enako kot moški.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznovanje, ženske, ženski zapori, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (553,45 KB)

10.
Karierne ovire žensk v managementu
Kaja Smolinger, 2021, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu naj bi si bili moški in ženske enakopravni, saj imamo enake pravice in dolžnosti. Pa vendar temu pogosto ni tako. V kariernem svetu, še zlasti v managementu, se ženske srečujejo z ovirami, ki so pogosto drugačne od tistih, s katerimi se srečujejo moški, še posebej pa so postavljene višje, zato jih je toliko težje obiti. Karierne ovire pa so bile za ženske še veliko višje v preteklosti. Pot do današnjega stanja je bila dolga, pa vendar je potrebno še veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih dejansko enakopravne. Časi, ko je bila ženska smatrana zgolj kot žena in mater, so stvar preteklosti, saj vemo, da so ženske ne le sposobne delati, temveč tudi svoje delo opravljajo kvalitetno. To pa ne velja le za lažja dela, temveč tudi za vodstvene položaje. Ženske managerke dokazujejo, da je možno z discipliniranostjo in ambicioznostjo doseči enako ali še več kot dosežejo moški. Pa vendar se na tej poti srečujejo z ovirami, ki so moškim kolegom prihranjene. Šele ko prebijejo stekleni strop, uskladijo kariero z družino in preidejo stereotipe, dobijo možnost, da se izkažejo. Potrebna je torej determiniranost za uspeh. Niso pa ženske edine, ki imajo možnost, da zmanjšajo ovire. Za takšno politiko morajo skrbeti tudi podjetja, pomaga pa tudi zakonodaja. Nagibanj k enakopravnosti je tako veliko, v prihodnosti pa jih lahko pričakujemo vse več. Kljub temu da smo v pravi smeri do enakopravnosti, pa ta še ni bila dosežena, saj morajo načeloma ženske še vedno vložiti več napora, da se povzpnejo po managerski piramidi. Podjetja pa lahko za večjo vključenost žensk omejijo število moških managerjev, uvajajo ženska mentorstva ali celo ženske mreže.
Ključne besede: Management, Ženske, Vodenje, Karierne ovire, Kariera, Stereotipi, Enakopravnost, Stekleni strop, Žensko vodenje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 252; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici