1. Mariborska mestna železnica in vpliv na trajnostno mobilnostAljaž Sumper, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Ključne besede: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (6,46 MB) |
2. Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnicePatricija Bukovinski, 2021, magistrsko delo Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Nova železniška postaja ŽalecŽan Artelj, 2019, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge se nanaša na enega izmed večjih problemov naše države v zadnjih letih, in sicer železniško infrastrukturo. Natančneje se naloga osredotoča na železniško postajo Žalec in njeno popolno preureditev v kvalitetnejši in uporabnejši prostor – tako za prebivalce kot tudi železniški promet.
Območje obdelave se nahaja na robu mesta Žalec, nedaleč od osrednje mestne ulice, kjer so locirani pomembnejši objekti ter turistične znamenitosti mesta. Površina v velikosti 2,5 ha ustvarja mestni rob, ki loči obstoječe grajeno tkivo od relativno novega industrijskega dela Žalca, ki v zadnjih letih cveti in se vztrajno širi, kar povzroča odmik od identitete prostora in ustvarja nejasen prehod med mestom in industrijo. Glavno vprašanje za to območje je, kako ga osmisliti ter ohraniti jasno ločnico med mestom in industrijo ter kako njegovo infrastrukturno nadgraditi za prihodnost in to tako, da imajo od tega največ koristi prebivalci Žalca in turisti.
Urbanističen pogled magistrske naloge spoštuje zgodovinski vpliv železnice na mesto in njegov razvoj ter strmi k revitalizaciji prostora, ki bi bil varnejši in uporabnejši za prebivalce Žalca in širše občane ter turiste. Arhitekturni pogled magistrske naloge pa strmi k realizaciji novih objektov na območju, ki bi mestu doprinesli vizijo za prihodnost in ustvarili kvalitetno infrastrukturo za živeče v občini Žalec ter razvoj nadaljnjega turizma. Osnovni cilj je ustvariti revitalizirano območje z novimi vsebinami, ki bi Žalcu omogočale stopiti v prihodnost in ustvariti javno oazo za prebivalce in obiskovalce mesta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, revitalizacija, železnica, Žalec
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 731; Prenosov: 155
Celotno besedilo (157,28 MB) |
4. Urbanistična rešitev območja Paromlina v Zagrebu ter projekt arhitekturne prenove kompleksa v centralno mestno knjižnicoPetar Novak, 2018, magistrsko delo Opis: V namenski rabi mestnega načrta Zagreba – Generalni urbanistični
plan (GUP) mesta Zagreb – je za območje industrijskega
kompleksa nekdanjega Paromlina predvidena M2, kar
pomeni mešano uporabo s poudarkom na javne dejavnosti.
Najnovejša iniciativa mestnega sveta je, da se na območje
Paromlina umesti centralna mestna knjižnica mreže Knjižnice
grada Zagreba (KGZ), za kar je v bližnji prihodnosti predviden
tudi javni natečaj.
Lokacija se nahaja v centru Zagreba in je oddaljena 1,1 km
od osrednjega mestnega trga. Danes je Paromlin “ujet” med
Glavno železniško postajo na severni in Koncertno dvorano
Vatroslava Lisinskega na južni strani, in je na vzhodu prostor
tudi v neposrednem stiku z največjim industrijskim kompleksom
v samem središču mesta, TŽV Janko Gredelj, ki prav
tako čaka svojo urbano transformacijo. Območje pokriva
3,17 ha površine in se na zahodni strani dotika glavne kulturne
osi mesta, ki je predvidena kot podaljšek vzhodnega
dela pomembne zelene poteze historičnega dela mesta –
“Lenucijeve podkve”. Eno od glavnih vprašanj za to lokacijo
je, kako lahko danes povezujemo dve mesti oziroma funkcije
tradicionalnega in novega centra, ločenih z železniško progo.
Urbanistični del magistrskega dela spoštuje obstoječi načrt
in daje predlog možnega dokončanja na delu severno od
Paromlina in območju vzdolž proge ter prikazuje možne
učinke takega urbanističnega predloga v okviru združevanja
urbanega tkiva Donjega grada in dela južno od proge.
Arhitekturni del naloge predstavlja vizijo prostorskega razvoja
predmetnega območja s poudarkom na umeščanje
nove centralne stavbe KGZ-ja v novozasnovani urbanistični
kontekst. Osnovni cilj je preizkusiti možnosti transformacije
zanemarjenega območja v samem središču mesta v prostor
intenzivnega javnega življenja z dominantnimi javnimi vsebinami.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, prenova, mestna
knjižnica, KGZ, industrijsko območje, kompleks, železnica, Paromlin, Zagreb
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 564; Prenosov: 161
Celotno besedilo (75,47 MB) |
5. Rekonstrukcija transporta lomljencaLenart Horvat, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu bomo sistematično obravnavali problematiko izvedbe zamudne in železniškemu voznemu parku podjetja Slovenske železnice obremenjujoče organizacije naročila transporta lomljenca, ki se vrši po železniških tirih na relaciji tovorna postaja Verd – tovorna postaja Celje, z uporabo nabiralne lokomotive.
Namen naloge je celostno predstaviti omenjeno problematiko transporta lomljenca in ga rekonstruirati, zato bomo v prvem delu diplomskega dela predstavili postopek pridobitve vlakovne poti nato predstavili hčerinsko podjetje SŽ – Tovorni promet ter prikazali proces dela vlakospremnih in ranžirnih skupin v podjetju s posamezno vlakovno kompozicijo, na tovorni postaji Celje.
Nadaljevali bomo s predstavitvijo izvedbe organizacije že obstoječega stanja naročila in ga na podlagi pridobljenih podatkov z izvajanjem meritev podrobneje analizirali. Glede na pridobljene podatke bomo predstavili in utemeljili rešitev transporta lomljenca na tej relaciji s krajšo časovno izvedbo naročila in predstavili smernice za višjo kakovost storitev železniškega tovornega prometa v prihodnosti.
Ključne besede: transport, železnica, tovorni promet, ranžiranje, vlakovna pot
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,47 MB) |
6. PRIMERJAVA VPLIVA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA TURIZEM MED SLOVENIJO IN AVSTRIJOMitja Tacer, 2016, diplomsko delo Opis: O prevozih in potovanjih se lahko razpravlja, ne da bi pri tem upoštevali turizem, vendar turizem ne uspeva brez potovanja. Železnico kot način prevoza potnikov najdemo skoraj v vsaki državi, saj je bila železnica v preteklosti nujna za gospodarski razvoj. Železniški promet je pomemben sistem v razvoju gospodarstva vseh držav, saj je od njega odvisna dostopnost do določenih krajev, prav tako pa je turistični razvoj bolj dinamičen na področjih, kjer je ponudba prevozov boljša.
V diplomskem delu smo se omejili na vpliv železniškega prometa na turizem in turistično ponudbo železniških podjetij v Sloveniji in Avstriji – torej na Slovenske železnice in ÖBB.
Ugotovili smo, da imajo SŽ bolj pestro in zanimivo ponudbo organiziranih izletov po Sloveniji, kot ÖBB po Avstriji. Avstrija pa ima na drugi strani boljšo in ugodnejšo ponudbo v zunanjem prometu, saj imajo več neposrednih povezav z tujimi državami.
Ključne besede: turizem, železnica, železniški potniški promet, železniški turizem, Slovenija, Avstrija
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 737; Prenosov: 94
Celotno besedilo (855,98 KB) |
7. ANALIZA PODATKOV O PROMETNIH NESREČAH NA NIVOJSKIH KRIŽANJIH CESTA - ŽELEZNICA V OBDOBJU 2010 - 2014Sanja Božić, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga vsebuje statistično analizo prometnih nesreč na nivojskih križanjih ceste čez železniško progo v obdobju od 2010 do 2014 in opisuje problematiko varnosti na nivojskih prehodih (v nadaljevanju NPr).
Najprej je predstavljena varnost na NPr, ki je povezana predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil ter nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so prometne nesreče, udeleženci prometnih nesreč na NPr pa se v takšnih nesrečah soočajo s hudimi poškodbami ali pa končajo s smrtnim izidom.
Predstavljene so značilnosti zakonskih predpisov cestnega prometa, železniškega prometa in NPr. Opisana so pravila za pravilno ravnanje pri prečkanju NPr ter približevanju NPr.
Podatke in vso potrebno dokumentacijo smo pridobili od podjetja Slovenske železnice d.o.o. in Javne Agencije za železniški promet Republike Slovenije ter jih uporabili v analizi. Analizirali smo število zavarovanih in nezavarovanih NPr, število prometnih nesreč (po dnevih v tednu, vrsti vlaka, po enotah, škodi), izid prometnih nesreč s hudo poškodovanimi udeleženci prometnih nesreč na NPr in smrtnimi žrtvami.
Na koncu so podani predlogi za izboljšanje stanje varnosti na NPr in zmanjšanem številu prometnih nesreč na NPr.
Ključne besede: nivojsko križanje, cesta, železnica, varnost, prometne nesreče, statistična
analiza
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 699; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. |
9. |
10. |
