1. Dobava premoga kot energenta za proizvodnjo toplotne in električne energije v Javnem podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.Luka Ambrož, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu je predstavljena pot energenta – premoga, ki ga Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o. v svoji enoti TE-TOL uporablja za proizvodnjo toplotne in električne energije. Opisana je pot premoga od rudnika v Indoneziji do Luke Koper ter do končnega uporabnika TE-TOL. Najprej je opisana transportna infrastruktura v premogovniku ter natovarjanje premoga na Capesize ladjo za razsuti tovor, ki premog pripelje v Luko Koper. Sledi opis raztovarjanja premoga na deponijo terminala za premog in železovo rudo, podrobneje pa je nato opisana pot premoga po železnici do TE-TOL.
Izpostavljen je ključni problem pri dobavi premoga, in sicer ta, da Slovenske Železnice niso uspele zagotavljati ustrezne dinamike dobav, ki je bila zapisana v pogodbi. Razlog je nezgrajeni drugi tir proge med Luko Koper in Divačo in posledično prevelika obremenjenost obstoječe enotirne proge. V diplomskem delu so predstavljene pomanjkljivosti železniškega omrežja in možne rešitve za ustrezno dinamiko dobav premoga v TE-TOL. Najbolj optimalno rešitev predstavlja uporaba daljše vlakovne kompozicije z dobavo dvakrat dnevno, namesto krajše trikrat dnevno. Dolgoročno rešitev za pravočasno dobavo premoga v TE-TOL pa predstavlja le izgradnja drugega tira na odseku Koper–Divača.
Ključne besede: transport premoga, Capesize, TE-TOL, vlakovna kompozicija, železniško omrežje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (4,79 MB) |
2. Prepustnost vlakov na slovenskem železniškem omrežjuMarko Rajilić, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu bomo analizirali prepustnost vlakov na železniškem omrežju. Poiskali bomo kritična mesta na slovenskem železniškem omrežju, kjer prihaja do ozkih grl. Kot glavni problem prepustnosti na slovenskem železniškem omrežju bomo izpostavili tir Divača–Koper, ki predstavlja glavno dilemo že četrt stoletja. Preučili bomo trenutne vozne rede, ki veljajo za trenutne glavne in regionalne proge. Kot predlog rešitve problema bomo izpostavili izgradnjo drugega tira Divača–Koper, ki je glavni vzrok za slabo prepustnost na slovenskem železniškem omrežju. Pri predlogu rešitve bomo izpostavili tudi izgradnjo drugih tirov na nekaterih drugih območjih, kjer je le-ta bistvenega pomena. Tukaj bi omenili predvsem relacijo Ljubljana–Jesenice, kjer potekajo glavni mednarodni tokovi v potniškem in tovornem prometu, relacijo Maribor– Šentilj, kjer so prav tako glavni mednarodni tokovi. Problem pri prepustnosti pa predstavlja tudi precej zastarela infrastruktura, ki vpliva na osno obremenitev. Tako bomo v predlogu rešitve izpostavili modernizacijo proge Zidani Most–Celje ter Poljčane– Slovenska Bistrica, kjer je osna obremenitev še vedno pod standardom, ki ga mora slovenska železniška infrastruktura dosegati.
Ključne besede: prepustnost, železniško omrežje, drugi tir, transport
Objavljeno v DKUM: 02.07.2018; Ogledov: 1063; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,44 MB) |
3. Vstop drugih operaterjev na slovensko železniško omrežjeIvan Šenkiš, 2012, magistrsko delo Opis: Republika Slovenija je morala s pristopom k Evropski uniji svojo zakonodajo s področja železnic prilagoditi na način, ki omogoča prost dostop do železniških storitev na javnem železniškem omrežju. V ta namen je bilo potrebno ustanoviti organe oz. institucije, ki zagotavljajo neodvisno upravljanje z javno železniško infrastrukturo, neodvisno dodeljevanje vlakovnih poti, varnostni organ za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje dejavnosti prevozov in upravljanja z infrastrukturo in organ za regulacijo trga železniških storitev. Ena od poglavitnih nalog delovanja teh institucij je zagotavljanje prostega dostopa do železniških storitev vsem, ki za to izkažejo interes in izpolnjujejo z zakonodajo predpisane pogoje.
Rail Cargo Austria AG, eden večjih evropskih železniških operaterjev, je z ustanovitvijo svoje podružnice v Ljubljani in s pridobitvijo varnostnega spričevala v Republiki Sloveniji izpolnil pogoje za samostojno opravljanje dejavnosti v tovornem prometu na slovenskem železniškem omrežju. Z vstopom novega operaterja na železniško omrežje se odpirajo nove priložnosti in izzivi tako za operaterje kot za uporabnike njihovih storitev.
Ključne besede: varnostno spričevalo, železniški operater, železniško omrežje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2013; Ogledov: 1539; Prenosov: 200
Celotno besedilo (940,02 KB) |
4. VPLIV DALJINSKEGA VODENJA PROMETA VLAKOV NA VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETUDarko Megla, 2011, diplomsko delo Opis: Tehnološki postopek vodenja železniškega prometa je v veliki meri odvisen od stanja javne železniške infrastrukture. Zaradi zastarelih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na javni železniški infrastrukturi v Republiki Sloveniji še vedno prevladuje postajni način vodenja železniškega prometa. Le-ta pa temelji na velikem številu medsebojnih komunikacij med ljudmi z različnih področij, ki so posredno ali neposredno povezani z varno vožnjo vlaka. Zaradi zastarele tehnike in tehnologije ostaja še vedno človek tisti, ki sprejema ključne odločitve pri vodenju železniškega prometa. Da bi vsaj delno razbremenili izvršilne železniške delavce in zmanjšali vpliv tako imenovanega človeškega dejavnika, ki neugodno vpliva na varnost železniškega prometa, je potrebno uvesti nekatere spremembe. Zato je potrebno posodobiti železniški sistem za vodenje in nadzor prometa vlakov, ki zahteva vgradnjo sodobnih signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Postavitev centrov za daljinski nadzor in vodenje prometa vlakov zmanjšuje vpliv človeškega dejavnika pri sprejemanju odločitev za rutinski del vodenja železniškega prometa, kar posledično povečuje tudi varnost železniškega prometa.
Ključne besede: železniški promet, slovensko železniško omrežje, vodenje prometa, varnost železniškega prometa, daljinsko vodenje prometa
Objavljeno v DKUM: 01.07.2011; Ogledov: 3449; Prenosov: 653
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. |
6. |
