1. Povečanje zmogljivosti na železniški povezavi Pragersko-Ormož-HodošTimotej Modrić, 2024, diplomsko delo Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča
učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge
razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza
železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava
Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu
nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine
postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve
pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost.
Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na
povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi. Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška
infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (7,05 MB) |
2. Prevoz tirnic v mednarodnem železniškem tovornem prometu : magistrsko deloGregor Racman, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava in raziskuje problematiko prevoza tirnic v mednarodnem železniškem prometu in predstavlja način prevoza tirnic v železniškem tovornem prometu. Nalaganje tirnic na vagone in železniški prevoz zahtevata skrbno načrtovanje, usklajevanje in strokovno znanje, da se zagotovi varno in učinkovito nalaganje tirnic, ob tem pa je pomembno, da se upošteva postopke nakladanja in vse varnostne protokole. Na ta način se zagotovi, da se tirnice v železniškem tovornem prometu prevažajo varno in prispejo na cilj v brezhibnem stanju. V magistrskem delu tako na podlagi primera prikažemo problematiko, ki se pojavi ob načrtovanju naklada tirnic na vagone, in s predlaganimi rešitvami tovrstne problematike dajemo osnovo za pridobitev novih izkušenj z nakladanjem tirnic v Sloveniji, ki so šele v nastajanju. Na ta način si lahko železniški prevozniki oziroma organizatorji prevozov povečajo potencial prevozov tirnic v mednarodnem železniškem prometu predvsem v tej smeri, da tirnice prispejo v Slovenijo prek morskih povezav iz drugih držav sveta in se odpremljajo naprej v našo širšo regijo Ključne besede: mednarodni železniški tovorni promet, prevoz tirnic, nakladanje tirnic Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,60 MB) |
3. Daljinsko vodenje prometa vlakov na odseku proge Zidani Most-Šentilj : diplomsko deloPia Ritonja, 2024, diplomsko delo Opis: V Sloveniji poznamo različne načine vodenja prometa vlakov na železniškem omrežju. V največji meri prevladuje krajevno vodenje, kjer so železniške postaje zasedene s prometnim osebjem. V diplomskem delu je analizirana obstoječa proga Zidani Most–Šentilj z vidika vodenja prometa. Proga Zidani Most–Šentilj je v večini vodena krajevno, za zagotovitev daljinskega vodenja iz centra je potrebna nadgradnja prog in postaj. Analizirane so prednosti in slabosti uvedbe daljinskega vodenja iz centra vodenja prometa. Ugotovili smo, da ukrepi za uvedbo daljinskega vodenja in vključitev daljinskega vodenja prometa vlakov iz centra povečuje varnost potnikov v železniškem prometu, prispeva k zanesljivejšemu delovanju, k zmanjšanju zaposlenih v vodenju prometa ter omogoča večjo prepustnost in zmogljivost proge Zidani Most–Šentilj. Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje železniškega prometa, centralno daljinsko vodenje, Zidani Most – Šentilj Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,95 MB) |
4. Ponovna vzpostavitev priključne proge na relaciji Celje-Velenje-Dravograd : diplomsko deloVid Mohor, 2022, diplomsko delo Opis: Med leti 1899 in 1969 je železnica povezovala Celje, Velenje in Dravograd. Odsek proge med Velenjem in Dravogradom je bil nerentabilen, kasneje zaprt in odstranjen. Proga med Celjem in Velenjem še vedno obratuje, zadnje čase pa se promet na njej povečuje. V delu sem predstavil promet na obstoječi progi in njene trenutne tehnične karakteristike.
V Evropski uniji so zaradi večanja potreb po transportu in prevelikega prevoza blaga po cestah ustanovili evropske železniške tovorne koridorje, ki povezujejo evropske države ter njihove celinske terminale s pristanišči. V svojem delu sem predstavil koridorje, ki potekajo skozi Slovenijo ali imajo v Sloveniji tudi izhodišče. V nalogi je opisana tudi količina tovora, ki se je v zadnjih letih prevozila po naših glavnih progah, oziroma število vlakov.
Zaradi zdajšnjega povečevanja železniškega tovornega prometa bi se lahko še obstoječa proga obnovila, odsek od Velenja do Dravograda pa ponovno vzpostavil. Gradnja in posodobitev železnice bi prispevala k boljši trajnostni mobilnosti v državi. Z uvedbo lokalnih priključnih prog bi se izboljšale tako potniške (lokalne) kot tovorne povezave. V primeru izrednosti na glavnih progah, po katerih tečejo koridorji, bi ta železniška povezava lahko služila tudi kot obvozna ali alternativna proga.
V diplomski nalogi bom predstavil svojo zamisel za vzpostavitev priključne proge na že omenjeni relaciji, razloge za obuditev, opisal tehnične komponente nove proge ter podal predlog vlečnih sredstev. Ključne besede: planiranje železniške infrastrukture, železniška infrastruktura, železniški promet, priključna proga, potovalni časi Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 894; Prenosov: 119
Celotno besedilo (3,04 MB) |
5. Sistemi za detekcijo nepravilnosti na tirnih vozilih in njihov vpliv na varnost v železnišem prometu : magistrsko deloDejan Kociper, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni sodobni detekcijski sistemi, ki se uporabljajo za avtomatsko zaznavo napak na tirnih vozilih za varen potek železniškega prometa. V Sloveniji se trenutno uporabljajo le trije različni detekcijski sistemi, medtem ko se v ostalih državah Evrope in sveta na železniški infrastrukturi že množično uporabljajo različni senzorski in detekcijski sistemi. Za vpeljavo avtomatizacije, uvedbo sodobnih tehnologij in predvsem povečanje varnosti železniškega prometa smo na podlagi izkušenj iz tujine in najpogosteje zaznanih napak na tirnih vozilih izbrali 7 različnih detekcijskih sistemov za vgradnjo na javno železniško omrežje v Sloveniji. Ugotovili smo, da bi bila uvedba sistemov za detekcijo nepravilnosti na slovenskem železniškem omrežju smiselna, saj bi kljub visoki finančni vrednosti investicije z vgradnjo sistemov povečali varnost in zanesljivost železniškega prometa ter naredili korak naprej v razvoju železniškega prometa v Sloveniji. Ključne besede: železniški promet, detekcijski sistemi, varnost, železniška infrastruktura Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,77 MB) |
6. Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta št. V2-1740 razvoj inovativnega železniškega pragu : obdobje financiranja projekta: od 1.4.2018 do 31.3.2021Mojmir Uranjek, Iztok Peruš, Stanislav Lenart, Andrej Štrukelj, Stanislav Božičnik, Andrej Ivanič, Matjaž Skrinar, Denis Imamović, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: železniški promet, železniški pragovi, tirnice, konstrukcije Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1234; Prenosov: 51
Celotno besedilo (728,43 KB) |
7. Transportna dokumentacija v železniškem prometuŠpela Aškerc, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Za nemoteno in uspešno opravljanje transporta v železniškem prometu je potrebnih vedno več dokumentov, posledično pa tudi vedno več vloženega dela ter časa. Vsak opravljen prevoz blaga je treba tudi dokumentirati. Z logističnega vidika se najprej vprašamo, koliko časa potrebujemo za določeno delo in koliko stroškov namenimo za stvari, ki so nujne za nemoteno opravljanje tega dela. V diplomskem delu zato strmimo k časovni in stroškovni analizi opravljanja dela. Posvetili se bomo predvsem pisanju tovornih listov v železniškem prometu in njegovi izboljšavi. V teoretičnem delu bomo najprej predstavili tovorni terminal, nato pa prikazali dokumente, potrebne za transport z vlakom z vidika odpreme, in dokumentacijo, ki spremlja vlak. V nadaljevanju se bomo posvetili podrobnejši predstavitvi tovornega lista in dejanskega stanja v podjetju. Podali bomo rešitev in analizirali trenutno stanje ter stanje z uvedbo rešitve in ju primerjali med seboj. Ključne besede: železniški promet, dokumenti, tovorni list, čas, strošek Objavljeno v DKUM: 17.08.2020; Ogledov: 1224; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,31 MB) |
8. Vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnicVanessa Mitrović, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnic. Na začetku naloge smo opredelili namen, cilje, hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predstavili metode raziskovanja, katere smo uporabljali med pisanjem le te.
Magistrsko delo je sestavljeno iz več poglavij. V teh smo obravnavali vlogo in pomen globalizacije, promet, tranzitni promet, železniški promet, TEN-T omrežje, Slovenske železnice in pa seveda vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnic. Skozi vsa ta poglavja smo podrobneje predstavili železniški promet in razvoj le tega skozi zgodovino. Na začetku naloge smo opisali globalizacijo, njen vpliv, vrste in posledice, katere prinaša globalizacija. Nato smo se lotili prometa, katerega smo opisali bolj na široko in zajeli veliko podpoglavij, ki spadajo zraven. V tem delu smo opisali tudi tranzitni promet, na široko smo opisali železniški promet in pa omrežje TEN-T, katero poteka skozi Slovenijo.
S pomočjo Slovenskih železnic smo lahko ugotovitve iz teoretičnega dela podkrepili s praktičnimi primeri. Slovenske železnice so edini ponudnik in izvajalec železniških storitev v Republiki Sloveniji. Tako skrbijo za vse železniške prevoze, ki potekajo po Sloveniji. Skrbijo pa tudi za takšne, ki jim je Slovenija samo vmesna država do končnega cilja. Na podlagi podatkov, katere smo pridobili iz Statističnega urada Republike Slovenije smo lahko potrdili naša predvidevanja, katera smo imeli na začetku naloge. Ključne besede: globalizacija, promet, tovorni promet, železniški promet, tranzitni promet, Slovenske železnice Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 2001; Prenosov: 348
Celotno besedilo (1,63 MB) |
9. PRIMERJAVA VPLIVA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA TURIZEM MED SLOVENIJO IN AVSTRIJOMitja Tacer, 2016, diplomsko delo Opis: O prevozih in potovanjih se lahko razpravlja, ne da bi pri tem upoštevali turizem, vendar turizem ne uspeva brez potovanja. Železnico kot način prevoza potnikov najdemo skoraj v vsaki državi, saj je bila železnica v preteklosti nujna za gospodarski razvoj. Železniški promet je pomemben sistem v razvoju gospodarstva vseh držav, saj je od njega odvisna dostopnost do določenih krajev, prav tako pa je turistični razvoj bolj dinamičen na področjih, kjer je ponudba prevozov boljša.
V diplomskem delu smo se omejili na vpliv železniškega prometa na turizem in turistično ponudbo železniških podjetij v Sloveniji in Avstriji – torej na Slovenske železnice in ÖBB.
Ugotovili smo, da imajo SŽ bolj pestro in zanimivo ponudbo organiziranih izletov po Sloveniji, kot ÖBB po Avstriji. Avstrija pa ima na drugi strani boljšo in ugodnejšo ponudbo v zunanjem prometu, saj imajo več neposrednih povezav z tujimi državami. Ključne besede: turizem, železnica, železniški potniški promet, železniški turizem, Slovenija, Avstrija Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1505; Prenosov: 143
Celotno besedilo (855,98 KB) |
10. VLOGA CENTRA ZA VODENJE VLAKOV V TEHNOLOŠKEM PROCESU ŽELEZNIŠKEGA PROMETAMiran Breznik, 2016, diplomsko delo Opis: Zaradi potreb po povečanju prevoza potnikov in tovora na železniških progah so se Slovenske železnice priključile evropskim državam, ki podpirajo modernizacijo in enoten sistem vodenja prometa vlakov. Za potrebe sodobnega vodenja prometa je potrebno nadgraditi obstoječe sisteme signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ki so že vgrajeni na progi od Pragerskega do Hodoša in so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Vgrajene sodobne naprave omogočajo sodobnejše vodenje prometa vlakov. Najpomembnejše pa je, da zagotavljajo večjo varnost in predvsem zmanjšujejo odgovornost delavcev pri neposrednem vodenju prometa.
Elektrifikacija predstavljene proge pomeni povečanje potovalne hitrosti, zmanjšanje stroškov dela, porabe goriva in manjšo onesnaženost okolja. Ključne besede: železniški promet, daljinsko vodenje vlakov, center daljinskega vodenja prometa Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1665; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,16 MB) |